Občutek imam, da me ne marajo, pa ne vem zakaj. Včasih sem bila zelo priljubljena oseba ali pa sem si to samo mislila. Teh prijateljev ni več, verjetno jim nisem zanimiva. vsak pride v moje življenje ko ima težave (partner, otroci ) mi joče, jamra, ko si uredi življenje pa izgine… torej sem dobra , samo toliko časa, dokler jim stojim ob strani, potem pa nimajo več ćasa zame.. zaradi tega, sem se počasi odtujila od ljudij in si vtepla v glavo, da me ljudje ne marajo…
Zadnjič me ena kliče, gremo na koncert, gremo na telovadbo in ker imam majhnega otroka, ki po cele noči joka, mi pač ni še do ene nprespane noči ali neke telovadbe, saj sem madona utrujena. Lahko pa grem na kak sprehod ali kak kofe, če si prijateljica boš pa ja razumela…Ni ne duha ne sluha o njej več… Ena se je ločila, poiskala drugega tipa, družili sva se 10 let, zdaj ima novega partnerja, tudi ne duha ne sluha, ne more me na kavo povabit, ker ji tip ne dovoli durženja z nobeno prijateljico, ne morem verjet…. Pred štirimi leti sem se preselila v novo naselje imam tri sosede. Vse so vsak da n na ograji, kje sem kako sem ali lahko pridejo na kavo… sej jim z veseljem skuham tisto kavo, samo ne morete verjet enkrat mi jo niso shuhale, da bi me povabile. Zdaj sem pa jaz tudi nehala vabit, poklepetam in to je to.. Samo to me žalosti, zakaj so ljudje taki, kaj je z mano narobe, da me nihče ne povabi, me ne marajo… ?

Problem je da jim dovoliš, da pometajo s tabo. Potrebno se bo naučiti asertivnosti.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Asertivnost
Če želiš kaj več izvedet o tem pa mislim da veš, kje najti več informacij.

mene tudi ne marajo, še prebrati nočejo mojih vprašanj, kaj šele, da bi odgovorili…le kje so zdaj tisti,ki ne dajo denarja za lačne otroke, naj dajo nasvet, zadnjič so se hvalili, da so polni nasvetov o ribolovu…
Menda že spijo, jutri jih čaka služba.