Zakaj me bivši vedno po par sms vpraša če sem še kej zaljubljena?
@asenkolnezmatrajo, ti pa si ena tipična škorpijonka! 🙂 Preveč se mučiš in trpiš. Vem,da škorpijoni ne morete naprej v lajfu dokler nimate vse jasno razdelano za nazaj, malček pa tudi uživate v tem svojem trpljenju. Ti misliš na njega, on misli nate. Ti nisi srečna v trenutni zvezi, on to verjetno ve in čuti. Ne oziraj se na pametne reke in izreke kako so bivši bivši z razlogom in podobno. Ali pa še bolj pametne recepte kako je treba bivše samo dat na popolni ignor in to vse čudežno reši. Ignoriranje ni še nikoli rešilo nobenega problema, zapomni si to! Veliko ljudi gre po neumnem narazen in to celi lajf obžalujejo, četudi na skrivaj oziroma ne upajo to priznat ne sebi ne drugim.Zato se pri razmišljanju o bivšem ne oziraj na to kaj pravijo drugi na podlagi svojih izkušenj ampak upoštevaj tisto, kar je tebi znano, kar ti čutiš.
Če čutiš,da ga želiš videt, govorit znjim na štiri oči, naredi to in konec debate. Ker če ne boš, bo tukaj vedno nekaj tlelo in te špikalo. Mogoče do konca življenja. Saj je res, da nekatere ljubezni nikoli ne dogorijo, ampak če so plameni premočni je ne moreš niti skrit. Če te pa slučajno popade kakšan ideja, da mu daš še eno priložnost, to prej malce prespi in dobro razmisli o vsem skupaj. Najprej reši status sedanje zveze, potem pa razmišljaj kaj naprej. Iti nazaj k bivšemu samo zato, ker si zdaj nesrečna, ni dovolj dober razlog za takšen korak. Mora bit še kaj več.
sama redno prebiram forum, čeprav aktivno ne sodelujem. ampak tule sem se pa prav mogla oglasit:) marinec.si moram reči, da mi je v veselje brati tvoje poste in se, kolikor sem jih prebrala, strinjam z njimi. tudi tale v tej temi…sama sem stara 25 in pred kratkim zaključila petletno zvezo. sicer sem se že sprijaznila, da kar je bilo je bilo in da se je moralo zaključiti, ampak vseeno sem, ko sem prebrala tvoj zapis, postala tako neverjetno pomirjena, kar nekako sladko-grenko-žalostno (ampak lep) občutek me je preplavil… uglavnem, odlično pišeš in resnično si želim nekoč, ko bom pripravljena, zvezo z nekom, ki ima tako popucane stvari pri sebi.
se opravičujem za off-topic
lp:)
Včasih je treba vzet rožnata očala dol in pogledat z njimi tudi nase, ne samo drugih. Namreč, sami pritegnemo nase vedno ljudi, ki jih za svojo rast potrebujemo, ker s svojim vedenjem in razmišljanjem to nevede sprožimo. Nekateri ljudje brez očal nikoli ne pogledajo nase, ker se bojijo, kaj vse bi tam odkrili, zato se raje slepijo in se opazujejo z njimi, da tako ostajajo popolno v svoji sliki. V resnici je res vsak posameznik popoln v svoji nepopolnost, torej tak kot je, ampak malo kdo je resnično pripravljen pogledat vase, ker bi tam našel preveč “napak”. Napak v primerjavi s sliko, ki jo imamo o sebi.
“Namreč, sami pritegnemo nase vedno ljudi, ki jih za svojo rast potrebujemo, ker s svojim vedenjem in razmišljanjem to nevede sprožimo.”
@Marko, v kateri knjigi o “osebni rasti”, whatever this is, si to pobral? Zdaj smao še reci, da se ljudem dogajajo slabe stvari zato, ker vse to sami povzročijo. 🙂
Mambo jumbo literatura daje mambo jumbo odgovore in poglede na stvari.Vs ti instant “psihološki” priročniki, ki so čudoviti best sellerji imajo v resnici tako zelo malo vsebine. Na žalost pa se jih preveč ljudi oklepa kot rešilnega pasu sredi oceana.
V knjigi Življenja. 🙂 Odvisno katere slabe stvari imaš v mislih.
Kakšna je pa tvoja teorija? Zakaj se naslajaš na “priročnike”, na pa na teorijo samo? Povej svojo teorijo, da jo slišimo. Če ti verjameš, da so drugi odgovorni za našo nesrečo, je to tvoja pravica. Ampak to potem pomeni, da so drugi odgovorni tudi za tvojo srečo. Ampak, kako se drugi po tvoje odločijo, koga bodo osrečili in koga bodo onesrečili? Kako to gre pri tebi, da slišim?
@Marko
je že v redu, če te je življenje pripeljalo do tega. Sem nekoč nekaj pobnega kot si ti napisal slišala od nekoga, ki je samozavest iskal v napačnih knjigah. Sldil je še tisti drugi stavek, ki sem ga napisala.
Ne berem jaz takšnih knjig. Ne iščem bližnjic v življenju. Jaz sem dolgoprogaš. 🙂
Jaz sem tudi dolgoprogaš (kaj pa sedaj?), ampak še vedno ne vem nič o tvoji teoriji. Zdaj pa ne vem, ali vanjo ne zaupaš, da bi jo delil z nami, ali pa si tak egoist, da je drugim ne želiš zaupat, ker bi lahko imeli korist od tega. 🙂
Jaz sem tudi že velikokrat slišal ljudi govorit, da ne berejo takšni knjig kot jaz, pa niso bili prav uspešni/zadovoljni v svojem življenju. To so celo rekli, kljub temu, da sploh niso vedeli, o katerih knjigah je govora. Si moraš mislit? 🙂
Jaz vem za kakšne knjige gre. Mislim glede tega, kar sem jaz omenila. Pa dobro, poznam tudi vsebino nekaterih. Ampak samo zato, da vem, kaj je v njih, da si lahko ustvarim mnenje o njih. Ne berem jih pa v smislu, da bi mi to bilo “študijsko” gradivo, po katerem bi se ravnala.
Tisit stavek, da si je človek sam kriv, da se mu negativne stvari dogajajo, je bil meni izrečen v eni zelo neprimerni situaciji. In ne vem no, tudi če to zares verjameš, tega v takšnih trenutkih ne izrečeš.
Glede branja knjig je pa tako, da ni isto, če ti nekdo reče, da ne bere takšnih knjig in hkrati to pomeni, da ne bere nobenih knjig. Ali če ti to reče nekdo, ki vendarle prebere kakšno koristno knjigo.
Kakšno teorijo bi pa ti sploh rad slišal od mene? A o tem, zakaj se nam v življenju dogajajo slabe stvari? Saj veš, ker nas Bog kaznuje. Simpl. :))))
Predvsem pa je teorija vedno samo teorija. Praksa pa praksa.
Aha, no samo to sem, želel slišat. Da veš za katere knjige gre. Čeprav ne vem, od kot ti to vedenje, je vseeno lepo slišat. Želiš pa povedat, da ti kljub temu le nekaj bereš, ampak, da ti bereš ene druge knjige kot jaz. Boljše, predvidevam. Zabavna pa si. 🙂
Zakaj bi te Bog kaznoval? Ali ni Bog nekdo, ki ljubi vse in odpusti vsem?
Meni je bil tvoj zapist tudi zelo vščeč. Sem forwardirala… Kaj pa 10 let, bi bila to zadosti dolga doba?
Čeprav se verjetno ta dolga doba ne da meriti v točno določenih enotah.. :([/quote]
Ni dovolj 10 let, niti večkrat po 10 let…
Prava ljubezen do drugega človeka nikoli ne umrje. Lahko pa jo ta drugi ubije na različne načine, kar zelo, zelo, zelo boli človeka v duši; boli bolj od česarkoli drugega. Bolečina potem nikoli ne umrje.
To seveda ni res, ker potem takem ima vsak posameznik v vsem svojem življenju na voljo le enega pravega človeka na celem planetu, ki mu je namenjen. Če se ti to zdi smiselno, potem lahko tudi to verjameš.
Marko, če prava ljubezen ne umre, še ne pomeni, da ti je v življenju namenjen samo en človek! Pomeni, da bo ta človek imel vedno posebno mesto v tvojem srcu in v tvojem življenju, tudi če so se vajine poti razšle. Tudi če ne ohraniš stikov z njim, ampak samo spomine. Če pa ti misliš, da moraš človeka, s katerim se na neki točki ne vidiš več v prihodnosti, zasovražit ali ubit vsa pozitivna čustva do njega, ti bo pa še hudo v življenju. Človeka s katerim si recimo preživel velik del svojega življenja, z njim preživel veliko lepih trenutkov, ki te je poznal do obisti, preprosto moraš imeti vedno na nek način rad. Tudi če so bile tukaj določene negativne stvari, ki so botrovale vajinemu razhodu. Seveda če si bil v času vajine zveze do njega pošten in spoštljiv in ni bila to samo zveza iz preračunljivosti.
Zakaj imam občutek, da so si tvoje “bivše” po koncu zveze pridelale veliko kompleksov in travm? :))
Ne vem zakaj imaš tak občutek, ker moje bivše so z menoj vse v dobrih odnosih in kadarkoli lahko katero pokličem in se bomo pogovarjali kot stari prijatelji.
Nikjer nisem napisal, da moraš kogarkoli zasovražit. Odgovarjal sem nekomu, ki je napisal, da je prava ljubezen samo ena. To sem razumel tako, da nam je v življenju namenjena samo ena oseba, s katero lahko doživimo pravi ljubezen. In s tem se ne strinjam. Napisal pa sem, zakaj tako mislim in verjamem. Več ljudi je na svetu, s katerimi lahko doživimo pravo ljubezen. Ampak, če pravo ljubezen res doživimo z nekom, potem ta ostane za vedno in sploh nikoli nimamo potrebe iskati druge osebe, razen, če nam partner umre. Ampak tudi, če nam umre, verjamem, da bi uspeli poiskat osebo, s katero bi lahko doživeli ponovno pravo ljubezen.
Normalno, da vsaka bivša ljubezen dobi posebno mesto v srcu. Saj tudi ljudje, s katerimi smo se sprli ali pa se z njimi nismo razumeli, imajo nekje svoje mesto. To je posledica tega, da si človek pač stvari zapomni, tu zadaj ni neke posebne znanosti. Težava pa nastane, če dovolimo, da nam ti spomini onemogočajo ponovno ljubiti. Vsi se soočamo z dvomi, ampak vse to je premostljivo, če je prava želja in prava miselnost.
To z Bogom je bilo deloma v hecu, ker med službenimi obveznostmi nimam časa na dolgo in široko razlagat svoje teorije. V bistvu pa bi ti, ki sprejmeš vso krivdo nase, to moral zelo dobro razumet.
Če bi bil kristjan, ne bi spraševal tako butastih vprašanj o Bogu. Ker očitno nisi, se niti nima smisla trudit z odgovorom. Vera ni polemično vprašnje. Vera je osebna izkušnja. O tme midva ne bova polemizirala.
Si bom pa ob priliki vzela čas, da ti opišem svojo “teorijo”. 🙂
Knjige… berem jaz marsikaj, od šunda do zahtevnih strokovnih knjig, ni mi problem brat Sveto pismo, komunistični manifest, Mein kampf ali Kama sutro (original, ne priročnike). S kritično distanco. Berem tudi slabše knjige od teh. Vprašanje ni kaj nekdo bere, katere “teorije” in nauke, ampak po katerih naukih se v življenju ravna. Jaz se po instant priročnikih pač ne ravnam. Večino teh najdeš v kategoriji “Samopomoč in osebna rast”. To je večinoma nek sodobnemu času prirejen konglomerat literature, ki jo recimo najdeš psihologijo filozofijo, humanistiko, … Njihovi avtorji jih seveda niso napisali na podlagi znanja, pridobljenega iz podobne literature. Avtorji niso sporni, tudi vsebina ni sporna, če jo dobi v roke človek, ki ima o določenih stvareh neko predhodno znanje. Ampak kot pogosto vidim, kako si določeni ljudje razlagajo nekatere od teh knjig, od recimo 5 jezikov ljubezni dalje, bi bilo zanje morda boljše, da jih sploh nikoli ne bi brali.
Drugače pa ni nič anrobe, če bereš. Pomembno je samo, da ne bereš oz. se ne naslanjaš smao na eno knjigo. 🙂
To z Bogom je bilo deloma v hecu, ker med službenimi obveznostmi nimam časa na dolgo in široko razlagat svoje teorije. V bistvu pa bi ti, ki sprejmeš vso krivdo nase, to moral zelo dobro razumet.
Če bi bil kristjan, ne bi spraševal tako butastih vprašanj o Bogu. Ker očitno nisi, se niti nima smisla trudit z odgovorom. Vera ni polemično vprašnje. Vera je osebna izkušnja. O tme midva ne bova polemizirala.
Si bom pa ob priliki vzela čas, da ti opišem svojo “teorijo”. 🙂
Knjige… berem jaz marsikaj, od šunda do zahtevnih strokovnih knjig, ni mi problem brat Sveto pismo, komunistični manifest, Mein kampf ali Kama sutro (original, ne priročnike). S kritično distanco. Berem tudi slabše knjige od teh. Vprašanje ni kaj nekdo bere, katere “teorije” in nauke, ampak po katerih naukih se v življenju ravna. Jaz se po instant priročnikih pač ne ravnam. Večino teh najdeš v kategoriji “Samopomoč in osebna rast”. To je večinoma nek sodobnemu času prirejen konglomerat literature, ki jo recimo najdeš psihologijo filozofijo, humanistiko, … Njihovi avtorji jih seveda niso napisali na podlagi znanja, pridobljenega iz podobne literature. Avtorji niso sporni, tudi vsebina ni sporna, če jo dobi v roke človek, ki ima o določenih stvareh neko predhodno znanje. Ampak kot pogosto vidim, kako si določeni ljudje razlagajo nekatere od teh knjig, od recimo 5 jezikov ljubezni dalje, bi bilo zanje morda boljše, da jih sploh nikoli ne bi brali.
Drugače pa ni nič anrobe, če bereš. Pomembno je samo, da ne bereš oz. se ne naslanjaš smao na eno knjigo. :)[/quote]
ja, moško delovanje je v umu, zato je za njih pomembno, da se poistovetijo s kako filozofijo, da si izberejo svojega junaka, mu postanejo podobni, da postanejo vojskovodje, ki bodo rešili svet.
vsak tak junak potrebuje nekoga, ki razmišlja s srcem, ki mu lahko realnost pokaže na drugačen način, ki ga spodbuja k dobrem, pomaga oprostiti slabo, ki mu lahko zaupa strahove, in da um in srce lahko skupaj gradita lepši svet.
Hvala za komentarje, mnenja.
mi je dal mislit pa me je “zadel”.
mogoce sem le rabila eno sirse mnenje ker prijateljic vec ne obremenjujem z situacijami z sedanjim/bivsi. vedno mi svetujejo le eno in isto,k ponavljajoce se papige. od njih zvem le dj pusi casu cas..odjebi zdejsnega..biusi je kreten primitivn. skratka res si mam za pomagat s takimi, sploh ne poslusam vec ker jaz tega zanj ne mislim. o njem mislim le to da bi bila lahko vsaka punca srecna da bi naletela na njega. tista k ga ne zadrzi pr seb, je zgolj sama cudna ker je zlata vreden fant 😀 le da sem jaz in on..bila sva ze tako navajena en na drugega da sva si postala samoumevna in sem vsaj jaz prevec pricakovala od njega 🙂
cudno da tko mislim o njem ha? je bilo pa receno in premleto ze mnogo takih tem v zadnjih letih tako da je reakcija razumljiva prjatlc 😀 ko slisijo da mi je pisu sms kako sem bila uredu punca, kar pikce dobijo..
tako da javim ko se odlocim za naslednji korak..in porocam. lahkk pa da ko ga bom zagledala si bom samo rekla kako sem srecna da nisva sjup, in potem bo konec sanjarjenja. mogoce zato odlasam s srecanjem ker je tko faj zivet v tej iluziji ki nikomur ne skoduje mene pa dela veselo.
In da se dodam markotovo misel k me vedno vod skoz lajf: posebno pri prijateljskih odnosi dala sem cez ze marsikaj.
” There comes a point in your life when you realize:
Who matters,
Who never did,
Who won’t anymore,
And who always will.
So, don’t worry about people from your past, there’s a reason why they didn’t make it to your future.”
― Adam Lindsay Gordon (nekje pise tudi m.monroe)
There comes a point in life where you
get tired of chasing everyone & trying
to fix everything… but its not giving
up… its realizing you dont need certain
people, the bull crap & the drama they
bring!!
No in ko ste ze pri tej temi,tut ce ti kdo nardi kj slabega,prizadene v dno duse,vzame dostojanstvo..ce ti je bil do te osebe(fant,frendica) oprostis cez cas oz.v grobem kar pozabis na vse zamere..drugace pac ne.
Pa mi je vsec kako razvijate temo,debato..kr tak bitter-sweet filing mam k da bi adele poslisala,.tezko razlotit, a ob enem sem polna nekega zagona! motivirana, naspidirana, srecna!
pa lep vikend folk! 😉
lajf..lajf je pa itak too short to waste a time 🙂