Zakaj ljubezen tako boli???
Po vseh možnih razočaranjih in težkih preizkušnjah v ljubezni sem tokrat mislila, da bo drugače. Da je končno tudi v moje življenje posijalo sonce.
Spoznala sem njega-v službi. Zaljubila sva se in pravljica se je začela. Pred sodelavci sva skrivala, ko pa sva bila sama je bilo popolno. Čutila sem kako sem ga prevzela, kako je zaljubljen vame, včasih sem se spraševala ali sanjam ali sem res tako srečna. Po nekaj mesecih sva se tudi telesno zbližala, najini energiji sta se zares ujeli…
Potem pa naenkrat totalni preobrat. Ničesar več ni bilo iz njegove strani. Nič klicev, nič sms-ov, nič časa zame…
Večkrat sem ga vprašala kaj je narobe, pa odgovora nisem nikoli dobila. A sem čutila, da se spuščam v prepad. Dokler mi ni včeraj priznal, da ima novo prijateljico s katero se dobiva. Da je pač tako naneslo. Da pa mene vseeno ne more izbiti iz glave, da mu je res bilo lepo z mano in se je pripravljen še kdaj pozabavat z mano, če bom jaz za to. Da pa bo spoštoval tudi mojo odločitev, če hočem da sva samo prijatelja.
Umaknila sem se. Rekla sem mu naj več ne računa name. Vem,da ni druge poti če hočem še kdaj okusiti srečo. Moram naprej. Moram pozabiti. A ne razumem. Še pred dvema mesecema mi je govoril kako me ima rad, da me vidi kot žensko svojega življenja, pa to niso bile prazne besede. Saj čutiš kdaj ti nekdo nalaga…
Sedaj pa kot da nisem vredna nič. Sicer mu je blo lepo z mano, a lepo mu je tudi z drugo. Kako se lahko občutki tako spremenijo?? Poleg tega mi je pa še očital, da nikoli nisem odkrito pokazala kaj pričakujem od njega, da tudi on ni točno vedel pri čem sploh sva.
A to ni izgovor. Lahko bi me vprašal, ne pa da se je takoj zapletel z drugo.
Ne sprašujem vas kaj storiti, ker vem da ga moram preboleti ampak kako?? Vsak dan se bova srečevala v službi, to se mi zdi kot začaran krog večnega trpljenja. Res me je prizadel. Res boli. Cele dneve jočem kot dež in ne morem razumeti. Želim si umreti, otopeti, izginiti, karkoli samo da ne bi bilo te neznosne bolečine, ki razjeda mojo dušo.
Ne verjamem več v ljubezen. Zakaj mi Bog postavlja take preizkušnje? Nikomur nisem nikdar storila nič žalega, je moj greh to, da sem preveč ljubila?
Ne zdržim, grozno boli……..
O, ma boga… :(((
Hm, ne vem. Ponavadi samo nova ljubezen pomaga zacelit rane, ki ti jih je zadala stara. Vzami si čas, ne se zaletet v novo zvezo, samo da boš pozabila na njega. Spoznavaj druge fante in mogoče pa bo eden od njih, ki te bo cenil in spoštoval, ostal v tvojem življenju za vedno in ti zacelil vse rane.
LP, Mel
Žanamari, ljubezen nikdar ne boli. Zato ne, ker ljubezen daje svobodo, ker razume odnose v globino, ker ni posesivna…Bolijo pa naše navezanosti, bolijo neuresničena pričakovanja, ki so kilometre daleč od prave ljubezni. Ko se posesivne želje po ‘mojem’ partnerju ne uresničijo, smo razočarani in razboleni. Ko partner odide k drugi, se nitke navezanosti pretrgajo in to prinaša bolečino. Saj navezanost izvira iz egoizma! Ljubezen pa z egoizmom nima nič skupnega, zato ljubezen ne more boleti.
Očitno ima težave, beži pred resno vezo in potem natvezi same izgovore.
Dvigni glavo in niti slučajno naj te ne stisne, ko ga vidiš v službi. Lahko se ti smili, revček, čustveno nezrel otroček. Zate pač to ni dovolj, rabiš malo bolj odgovorno osebo. In on to pač ni.
Poskusi se napolniti s pozitivno energijo, samopodobo – ej, ni problem v tebi, ampak v njem!!! In veš, po svoje bolje, da je sedaj stisnil stran, kot pa kasneje, ko bi si vidva ustvarila malo bolj tesno vezo. Sedaj odgovarjaš le sama zase, še dobro.
Daj, drži se, obriši solze, nekam ga pošlji in se nasmehni!
Kruto, verjamem, ampak…ničesar ti ni obljubljal in verjamem da je takrat čutil tisto kar pač je in kar ti je povedal.
Ampak vsi vemo da se kdaj v trenutku zgodijo preobrati, včasih se v trenutku vse sesuje, včasih obrne na glavo. Verjetno se mu je zgodilo kaj takega. In to bi se lahko tudi tebi.Oziroma se ti je-posledično. Zato ne obsojaj ga, saj ti je sedaj pošteno povedal kako in kaj.
Najbolj znan je izgovor da čas celi rane-kolikor je že nekako zguslan, toliko je tudi resničen.
Bolečine pa se včasih ne da zaobiti, ampak iti skoznjo, jo preboleti, je dati čas in prostor. V sebi nosi moč za nove izzive.
Žanamari, ne more te ljubiti takšne, kot si, pa če še toliko jočeš zaradi njega. Mogoče te ne more prav zaradi tega.
Moški niso nori, njihova slabost so močne ženske, kot tudi ni res, da ne znajo izbrati, samo ponavadi je ponudba slaba. Kar poletijo v njihov objem, še hitreje v njihove postelje, najbolj hitro pa iz njih. Pa koga takšne lahko zanimajo dolgoročno?
Je pa treba imeti vsaj malo ponosa in reči sama sebi: dovolj! In njemu isto.
Če ne moreš, joči kot dež, saj ti podzavet pravi, da si bila igračka. Izživi bolečino.
Dokler … se lepega dne ne zbudiš in ti je prva misel sončni žarek, in ne on.
“Po vseh možnih razočaranjih in težkih preizkušnjah v ljubezni sem tokrat mislila, da bo drugače. Da je končno tudi v moje življenje posijalo sonce.”
Domnevam da ni bilo prvič da si tako razočarana in da se ti ponavljajo isti vzorci? Če imam prav je potem problem v tebi. O sebi imaš neko slabo mnenje in si lahko popolna samo če te kdo ljubi ali vsaj ima rad. Rabiš nujno nekoga da si popolna? Najprej sebe pozdravi, sebi dopovej da si edinstvena in vredna najboljšega. Potem bo že sam prišel tisti ki ti je namenjen. To kar se4 ti dogaja so lekcije ki ti jih pošilja ževljenje in dokler se jih ne naučiš ne boš šla naprej.
Takoj zdaj začni živet v prepriičanju da si najboljša, najlepša, naj……karkoli že in to si ponavljaj vsak dan. In njega odstrani kor smet ki se ti je pojavila na poti.
Srečno in verjemi vase
Moji prijateljici je tip nardil isto! Še mesec dni preden jo je pustil in totalno odrezal iz svojega življenja sta izbirala pohištvo, da se preselita v skupno stanovanje. Njej se je ravno iztekala pogodba najetja stanovanja in ko je morala iti ven, jo on pusti. Izgovor? Da se je poglobil vase in ugotovil, da ne more biti z njo. Kmet! Pa ji je obljubljal svašta!
Ampak jaz sem ga že prej pogruntala, bil je vase zagledan žabarski snob, ki je prepričan, da je najlepši, najbolj pameten, najbolj priljubljen…. In ona pač ni bila dovolj inn ali cool ali karkoli dovolj dobra zanj…. čeprav je punca zelo zrela, pridna, luštna, prijazna v nulo, nesebična, dela+študira podiplomca obenem, skrbi za sebe sama, pa še lepa ženska za pogledat…… Ampak on pač išče bo ve kaj več… frajerko ali kaj? To ve samo on oz. to vedo samo taki naduti samovščečni kvazi frajerji.
Žanamari,
tudi jaz mislim, da PRAVA ljubezen ne boli, kako bi le, če je ljubezen? Boli res le naša navezanost in tisto, ko hočemo bit z drugim … kar pomeni naše želje, naša pričakovanja, ki niso uresničena itd… Naša praznina, ker mislimo oz smo zaradi nekega razloga začeli verjeti, da srečo lahko doživimo le, ko smo s to drugo osebo.
Vendar to je odvisnost. Če je na drugi strani odrasla oseba, ki pove, da je izbrala drugo pot, kako mi lahko izrazimo ljubezen do te osebe? Kaj bi si mi želeli od druge osebe, če bi mi izbrali nekoga drugega? Najbolj idealno je seveda, da ostanejo priajteljski stiki. Če pa so čustva zelo močna in silovita, je to skoraj nemogoče v začetku in prav je, da si damo čas, da gremo skozi občutenja, katerakoli že. Ni se dobro zatikati preveč v črnoglednost, še manj dopuščati egu, da ne začnemo verjeti, da so vsi enaki itd. Niso vsi enaki.
Poskusi biti čimbolj ljubeča do sebe, to obdobje je zelo pomembno zate, kako boš šla skozi. V trenutkih, ko boš sama s seboj, poglej vase in spoznaj, kako zelo si vredna ljubezni in kako zelo velika je tvoja cena. Ko boš to začutila globoko v sebi, bo ljubezen sama prišla do tebe verjemi.
Pa ne govorim o ošabnosti in nadutosti ampak o zdravi relaciji do tebe same.
Verjamem, da je težko, prihajam pa do spoznanja, da edino prava ljubezen lahko odpre nove možnosti za vse. Če oz ko nismo več v odvisnosti, se lahko zgodi, da drugi spozna, kaj je izgubil, če pa ne, pa nam itak ni več težko, ker nismo odvisni.
Kaj je zdravilo? Ljubezen. Kaj ti lahko pomaga, da boš lahko jutri šla v službo vsaj malo boljše volje kot danes? Ljubezen. Do tebe. Pocrkljaj se, izjoči če je potrebno, izražaj svoja čustva, misli, ostani odprta do življenja.