Spostovani!

Najprej pohvala za vaš forum! Ne pišem zaradi 1. novembra, pač zaradi sebe. Že skozi me muči sama misel, da bom nekoč tudi umrla in da to zagotovo spremlja tudi bolečina, ker sem že videla umiranje in po vsem tem, kar sem tudi slišala, me je še bolj strah smrti, pravzaprav je to zame nekaj grozljivega. Saj ne mislim na to, a ko imam več časa ali mi je dolgčas, se zgodi, da se spomnim na to in me je strah. Včasih si želim, da bi bilo to že za mano, da mi ne bi bilo treba doživljati smrti svojih najbližjih. Nisem stara, imam 30 let, sem izobražena in kako se naj znebim tega?

Hvala in LP!

Spoštovbana Darja, strah pred minljivostjo je pri nakaterih ljudeh bolj izražen, kot pri drugih. Gre v glavnem za ekstravertirane osebnoasti, ki imajo rade življenje, družbo,uživajo v novostih in spremembah, tesnobo pa jim povzročajo ne le misel na smrt, ampak vse, kar je dokončnega in nespremenljivega, na primer staranje. Včasih se nekaj tega strahu pojavi ob koncu šolanja ali pred poroko.V vsakem primweru je prognoza dobra, sdaj se z leti tovrsten strah izgublja tudi brez posebnega zdravljenja.