Spoštovani!

Že nekaj časa opažam, da se borim sama s seboj. Skoraj da težko opišem kaj se dogaja.
Imam vse kar potrebujem, stanovanje, lepo delo, prijatelje, skratka na zunaj vse OK. Pogosto se zalotim, da sem zelo žalostna, da doživljam praznino, potrtost iz katere kar ne morem in ne morem. Vse skupaj lahko opišem kot, da me vleče v brezno brez izhoda.
Veliko razmišljam o sebi. Počutim se kot, da mi je nekdo ukradel vse želje, načrte, kar nič konkretnega se ne morem odločiti, čeravno nisem potešena s tem kar sem.Kaj se dogaje? To vprašanje si postavljam vse pogosteje. Imam delo kjer sem lahko ustvarjalna in kreativna in kar na enkrat imam občutek strahotnega neuspeha, nezaželjenosti strani sodelavcev. Sama v sebi se pritužujem in godrnjam in svoje nezadovoljstvo tudi pokažem.

Pozdrav
Ana

Spoštovana Ana, opisali ste nekatera znamenja depresije, proti njej pa se je mogoče učinkovito boriti.Izogibljite se pomirjeval in obiščite svojega zdravnika.

Kaj naj rečem…imam iste simptome in to že od avgusta lani.

Kje je pa fant? Si sama? Če si stara tam okoli 30 potem je to lahko razlog. Najdi moškega, ki te bo osrečil.
Znano je, da so samski ljudje nesrečni, depresivni, imajo več bolezni kot tisti s partnerji.
Na delo torej!

Spoštovani,
hvala za odgovor.
Na kratko o Romanovem vprašanju, ki mi ga je namenil. Nimam moškega s katerim bi zares lahko živela. Imam prijatelje toda, kaj se zgodi ko bi bila rada s kom bolj blizu, ne vem. Očitajo mi da sem hladna in da se umaknem. To me zelo boli. Noben moški me še ni potrpežljivo počakal, da bi mu zares lahko zaupala. Imam težko otroštvo in boleče izkušnje z očetom.Domnevam, da zato zelo, zelo težko zaupam in se prepustim. Bojim se biti ranjena in zlorabljena. Sama imam pogosto občutek, kot da obstanem na mestu in ne zmorem narediti koraka naprej, kljub dobri volji in želji. In tudi to je res, da so mi pogosto všeč moški, ki so na zunaj hladni in nedostopni.
Trenutno se počutim bolj sončno.
Pozdrav
Ana

Spoštovani,
hvala za odgovor.
Na kratko o Romanovem vprašanju, ki mi ga je namenil. Nimam moškega s katerim bi zares lahko živela. Imam prijatelje toda, kaj se zgodi ko bi bila rada s kom bolj blizu, ne vem. Očitajo mi da sem hladna in da se umaknem. To me zelo boli. Noben moški me še ni potrpežljivo počakal, da bi mu zares lahko zaupala. Imam težko otroštvo in boleče izkušnje z očetom.Domnevam, da zato zelo, zelo težko zaupam in se prepustim. Bojim se biti ranjena in zlorabljena. Sama imam pogosto občutek, kot da obstanem na mestu in ne zmorem narediti koraka naprej, kljub dobri volji in želji. In tudi to je res, da so mi pogosto všeč moški, ki so na zunaj hladni in nedostopni.
Trenutno se počutim bolj sončno.
Pozdrav
Ana
Roman je pisal/pisala:
>
> Kje je pa fant? Si sama? Če si stara tam okoli 30 potem je to
> lahko razlog. Najdi moškega, ki te bo osrečil.
> Znano je, da so samski ljudje nesrečni, depresivni, imajo več
> bolezni kot tisti s partnerji.
> Na delo torej!