Spoštovani svetovalec Boštjan,
zakaj se dobrim ljudem dogajajo krivice, zakaj zbolijo, trpijo in zakaj umrejo dobri ljudje mladi? Moralo bi biti obratno, zakaj se to ne dogaja hudobnim in nesposobnim?

Eno je naš subjektivni pogled in relativno doživljanje, drugo pa so naravni zakoni, katerim je vse podrejeno. Zato ni nobenih krivic, če gledamo iz globalnega nivoja naravnih zakonov. Vse je samo delovanje vzroka in posledice. Krivica je le naša razlaga neke situacije, ker ne razumemo vsega vesoljnega dogajanja.

Hvala, spoštovani Robi,
torej ne drži, da je dobrota sirota? Je tudi to subjektivna razalga?

Vsaka razlaga je subjektivna, ker je odsev našega doživljanja, ki pa je seveda pogojena s tem, kar smo sami. Gre se za interakcijo in razlaga je ta interakcija.
Podobno, kot če zmešamo dve snovi, je reakcija odvisna od obeh snovi.

Zato lahko vsak zase meni, da je dober. A ker v družbi in na splošno v naravi prevladuje sebičnost, so uspešnejši tisti, ki so spretnejši pri izražanju svoje “dobrote” in s tem načina za samoohranitev.
Življenje temelji na nenehnem razvoju, ki pa je pogojeno z izzivi in težnjo po moči. Na primer….Če bo lev postal (pre)dober, ker se mu bodo živali smilile, bo kmalu izumrl. 🙂
Iz stališča ostalih živali bo res pravi dobrotnik. Bo pa zato sam postal “sirota” in lačen. 🙂