Še malo pa bom znorela. S fantom sva skupaj 2 leti in pol, stara sem 32 in pol on je 30. Razumeva se, vse je OK, a noče slišati, da bi počasi bil čas, da bi imela otroka. O tej temi se z njim več ne morem meniti, ker se vedno skregava….postavlja mi neke vrste čas, kdaj bi imela otroka….vedno znova ponavlja – čez 3 leta….meni počasi zmanjkuje živcev – madonca, stara bom takrat 35 let…kaj pa če ne bom mogla imeti otrok oz. bodo težave…jih bom pri 35-ih do 40 leta na primer reševala.

Enostavno ne vem, zakaj tak odpor oz. zakaj tako bremza v to smer…nimam odgovora…

Kak nasvet?

Zelo sem razočarana….vsi sprašujejo kaj čakava, jaz si pa namišljam, da še pač ni čas in da bo ko bo in bla, bla bla…dejstvo pa je da jih nimava, ker jih on noče delati:)

Kaj naj zdaj? Jaz njemu dopovedujem, da ni fer do mene, on pa mi vrača iste besede….

Deja

Tole res ni fer do vas, ker vam vedno znova prestavlja rok za odločitev. Tudi res ni fer do njega, ker pritiskate nanj, da ima otroka, če si ga (še) ne želi. S tem, do koga kaj ni fer, torej ne bosta prišla prav daleč, predvsem se pa ne bosta premaknila iz situacije, v kateri sta. Zakaj se fant ne more odločiti, ne moreva vedeti. Vendar se očitno tudi vi ne morete odločiti. A, kot sami ugotavljate, leta tečejo, torej bi bil že čas. Ker fanta ne morete v nič prisiliti, se lahko samo vprašate, med čem sploh lahko izbirate, kaj se sploh lahko odločate. Če sprejmete, da si fant otroka ne želi, kaj ostane? Lahko ste še naprej z njim in se odrečete materinstvu. Lahko pa se odrečete njemu in poskušate z drugim partnerjem priti do otroka. Zdi se mi, vsaj ko gre za vaše materinstvo, tretje možnosti ni. Morda je težava ravno v tem, da jo vi vseeno vidite. Vendar je, kot izgleda, ni. Morda kdaj bo, ampak trenutno je ni. Če to sprejmete, potem se šele začnete odločati med tem, kar je možno. Se ne morete, se vam zdi to prehudo? Tudi vaš fant se ne more odločiti, morda je tudi njemu odločitev prehuda. Če upoštevamo, da ima fant vso pravico do tega, da si ne želi otrok, še bolj pa, da se za otroka ne odloči, dokler se ne počuti pripravljenega zanj, v čem je torej med vama razlika? Ni je. Noben se ne more odločiti. In to se zdi jedro vajinih težav. Obtičala sta na točki, s katere se noben ne zmore ali upa premakniti.

Kar vam lahko svetujem, da se s fantom poskusite še enkrat odkrito in strpno pogovoriti. Če boste upoštevali, da vam NI DOLŽAN »narediti« otroka, bo šlo to verjetno lažje. Namesto vprašanj, ki se začnejo z KDAJ, bi bilo bolj modro začeti vprašanja z KAKO, KAJ in ZAKAJ (npr. Kako pa ti gledaš na to? Zakaj misliš, da rabiš še čas? Česa se bojiš? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se v tebi to spremenilo?) Zagotovil, da se bo na taka vprašanja odzval drugače, seveda ni. Ampak samo v tej smeri lahko vi naredite spremembo. Če se bo odzval, potem boste izvedeli, kar vas zanima in se boste lažje odločali naprej. Če se pa ne bo, potem pa bo to verjetno to samo še ena potrditev več, da se je vaš fant v bistvu že odločil, a vi tega ne želite videti. Kakor koli bo že, ne boste se mogli izogniti svoji odločitvi. Ker gre očitno za vas pomembno zadevo, se dobro poslušajte in se temu primerno odločite. Odgovornost za posledice svojih odločitev, kot za vaše življenje v celoti, je izključno vaša. Temu žal ne morete ubežati.

Lepo vas pozdravljam

Cimprej stran! Mene je tako za nos vlekel 6 let. Stara sem bila 27, ko sva se razsla. Dovolj casa sta skupaj, da bi zacutil zeljo po otroku s tabo, ce bi jo. Najstnika pa tudi nista vec.
Res ga ne mores prisiliti, da bo imel zeljo po otroku, tako kot on tebe ne more, da je ne bi imela. Vendar pa nisi vsak dan mlajsa, pa bos z njim se ene dve do tri leta pa se vedno ne bo imel zelje……pa spoznat drugega pa z njim bit spet nekaj let!!!!!! Koliko bi potem ze bila stara?
no, saj ene se pri 40-ih in vec imajo otroka. Je pa tezko, da bi se toliko let mogla cakat, da se ti izpolni tvoja zelja.
Premisli!

Naj ti povem, da sem na začetku bila tudi jaz tista, ki sem ga nekako prepričevala, da bi imela otroka, on pa absolutno ni bil za to…nekaj časa sem mu “težila” potem sem pa nehala s tem in glej ga, čez nekaj mesecev je sam rekel, da poskusiva. In moram rečt, da potem se je vedno trudil, da bi ratalo in po dveh mesecih sem res zanosila in sedaj imam doma 4 mesece in pol staro princesko. On jo naravnost obožuje je odličen oče in mož. Še danes mi kdaj reče, da še sam ne ve kako je spremenil idejo in da mu je sedaj lepo in mu ni žal, čeprav je toliko let se prepričeval, da noče otrok. Sicer jaz sem še mlada..imam 23 let, jih ima pa on 36, tako da…nevem kaj naj ti rečem. Poskušajte se o tem pogovoriti na miren način, brez obtoževanj, ki vodijo v prepire, če pa on trdi in vztraja, da res noče otrok pa nevem…zakaj bi ti morasla zatret tvojo željo po materinstvu? Veliko imaš za razmislit in seveda se pravilno odločit…to o terminih se mi zdi dokaj glupo…čez 3 leta in to…kaj vem, se mi zdi le odlaganje na nedoločen čas, ker če mene vprašaš se bo takrat termin podasljšal, razen če mu res ne kaj klikne v glavi in spremeni pogled na to. Meni moj ni rekel kdaj a je le govoril, da je še mal prezgodej pol pa se je sam odločil…ampak ni zagotovila, da bo tudi pri tebi tako.
Srečno