Res sta bila pogumna v tako težki odločitvi. Veronika bi bila gotovo ponosna, da ima tako močne in pogumne starše. Da sta ji omogočila, da je spoznala svoj starše in sestrico. In tako, kot je zapisala D.: vedno se bosta spominjala teh trenutkov. Mala Veronika je zdaj vaš angelček, imata ga.

Tudi ko nimaš več, imaš spomine. In s spomini si lahko obudiš tudi lepe občutke, občutke sreče, veselja, žal, pa tudi občutke izgube, žalosti.

Hvala Bogu za izbiro. Tako kot si napisala, Nataša, kakršnakoli odločitev je prava, če je le tvoja.

Držim z vami, s Katjo, in z malo Veroniko ki je nekje v vetru. Kot lepa misel, kot lep občutek.

Držte se.