V četrtek, 10.3. 2005 sem v porodni sobi št.3 ob 7.18 zjutraj povila prečudovitega sinka. Podvig ne bi bil mogoč brez mojega ljubega Mira in brez krasnega porodnega osebja: babičarja Anžeta (upam, da sem si pravilno zapomnila ime), babice Vilme v prvem delu in babice Renate Nahtingal v drugem delu. Renati še posebej hvala za nedotaknjen presredek. Zahvala pa gre tudi ekipi mladih praktikantk.
Najboljši ste, naslednjič zagotovo pridemo k vam!
LP Tea