Začela z novim letom
Uf. Meni se zdi to zelo zelo malo. Očitno se ti je stopnja metabolizma res močno znižala in tvoje telo zdaj deluje na funkciji za stradanje. Edina rešitev je, da začne dobivati signale, da je hrane dovolj … Glede tega se popolnoma strinjam z Legico.
Kako konkretno to izpeljati, ne da bi se pri tem spet pretirano zredila, pa bi ti najbolje svetoval kak strokovnjak za prehrano, da bi izdelal načrt prehrane posebej zate itd.
In kaj ko bi za mnenje vprašala tudi svojo zdravnico? Mogoče tudi ne bi bilo slabo, da ti da pregledati ščitnične hormone, čeprav pri tvoji starosti premajhno delovanje ščitnice ni ravno pogost problem.
Kar se pa rekreacije tiče, bi bilo morda dobro, če bi delala na vajah za moč, ker v primerjavi s tekom in podobno aerobno vadbo bolj povečujejo mišično maso, s tem pa se tudi nekoliko dvigne stopnja metabolizma.
Pa še to ti priporočam, da prebereš knjigo Zakaj shujševalne diete redijo dr. Amande Sainsbury, ki se raziskovalno ukvarja prav s tem problemom in tudi predlaga določene rešitve.
Samo ne obupat. Izhod iz te zagate zagotovo obstaja. Hitrih rešitev sicer ni, ampak nič za to, saj je še vse pred sabo.
Predvsem pa ne dovoli, da bi ti številka na tehtnici skalila veselje ob poroki. V vsakem primeru boš krasna nevesta! 🙂
Bunkica, meni ob takih dilemah včasih pomaga, če poskusim do sebe zavzeti čim bolj prijateljsko stališče. Za trenutek grem ‘ven iz sebe’ in razmislim, približno kako bi v neki situaciji poskrbela za svojo najboljšo prijateljico ali kako drugo meni drago osebo, če bi ta slučajno potrebovala mojo pomoč in bi ji morala pripraviti zdrav obrok. Pa npr., če se mi ne ljubi na sprehod, si kar lepo rečem: Pejt, ljubica, greva malo na sončka …
Jao, upam, da se tole ne sliši preveč prismojeno. :))
Hja no, hotela sem rečt, da se v vsakem primeru imejmo rade …
Pa skrajno lep vikend vsem!
Pozdravljene vse bodoče suhice!
Sem še ena nova med vami. S hujšanjem oziroma bolj zdravim prehranjevanjem sem pričela tako kot ve po novem letu, vendar pa me je pustni čas premamil s preobilico mastne hrane – velikooo krofov in ostale nezdrave hrane, tako da sem ves trud meseca januarja( – 2kg) izničila oziroma se spet zredila nazaj…
Potem pa sem se trdno odločila, da s postnim časom pa res začnem…in nekako mi uspeva vse do danes ko mi je tehtnica pokazala -3kg!!! Sem zelo vesela vendar je to šele začetek….shujšati moram vsaj 15kg….upam, da mi bo uspelo!
Orbitrek še ni postal moj najboljši prijatelj…zaenkrat so moja rekreacija le sprehodi…tako, da največ bo treba spremeniti še na tem področju…
Nič, najraje bi šla takoj v ilegalo, vendar moram se vam javit in povedat, da sem glede kil tam, kjer sem bila na novega leta dan. Moja kilaža ne temelji na nerednih obrokoh, nepravilno porazdeljenih (večerja prevelika) in seveda na sladkih dobrotah. Rešitev leži na dlani. Vendar ker imam v glavi veliko drugih pomembnih zadev, mi hujšanje očitno ni prioriteta saj ga uspešno ignoriram. Želim si biti vitkejša, lepo bi bilo shujšati, vendar z dušo in srcem pa nisem pri stvari. Če se pogledam v ogledalo sem si kar všeč – sploh od pasu navzgor, večjega ogledala pa doma nimam 😉
Nasmejana! Ne obupat! Tudi jaz nisem kaj na boljšem, kar se tiče kilogramov – v februarju in prvih dneh marca sem ga pošteno biksala in tako pridelala nazaj skoraj vse, kar sem izgubila v januarju. Pa sem se ustavila in rekla: ” Hej, če mi je lahko v januarju lepo uspevalo, mi bo tudi sedaj naprej.” Pa sedaj spet počasi začenjam. Prva pomembna sprememba je rekreacija, začela sem s kolesarjenjem (vsak drugi dan), pri prehrani se še malo lovim, skušam pa jesti manj in predvsem bolj zdravo. Prej sem jedla občutno premalo zelenjave – sedaj se trudim in jo pripravim vsak dan. Večerjam v glavnem ne, ker imamo pozno kosilo, malice so različne – od sadja, jogurtov, kdaj pa kdaj tudi kakšna žemljica s kakšnim namazom, bela kava brez sladkorja … Najbolj šibka sem pa še, kar se tiče sladkarij. To še moram nekako razčistit sama s sabo. Predvsem to, da če jih že jem, da potem ostanem pri neki “normalni” količini… Nasmejana, morda bi si, tako za malo več volje in vzpodbude, malo prelistala kak katalog s poletnimi oblačili – pa ne ravno takega, ko so noter fuuuuuuuuuuuul suhice. Jaz npr. imam enega od Neckermana, kjer je noter moda za malo večje številke, in so manekenke malo bolj “normalnih” postav. Noter najdem kakšne lepe kopalke, poletne 6/8 hlače ipd, krilca, oblekce, …. ki so mi zelo všeč, pa vem, da mi sedaj še ne bi ravno lepo pasale, ampak do poletja…?! No, do poletja bi pa morda že lahko bilo bolje. Ali pa si celo že kupiš kako oblekco ali krilce, … ki ti je zeeeeeeeeeeeeeeeeeeelllloooooooooooooooo všeč, pa si kupiš kakšno številko manjše, kot bi sicer. Potem si ga obesiš na vrata omare ali pa nekje, kjer to pogosto vidiš in te malo opominja in vzpodbudi v kriznih časih. Kaj praviš? Glede nerednih obrokov pa tole – določi si točno ure, kdaj boš imela zajtrk (obvezen!), malice, kosilo in večerjo in se jih drži. Pred večerjo poskusi spiti veliko vode, da se želodec malo napolni in boš avtomatsko pojedla manj, pa pripravi si več zelenjave kot drugih stvari, tako ne bo hudega, tudi če boš pojedla “preveč”. Pa še glede “tistih drugih stvari v glavi” – bolje jih boš reševala, če boš zadovoljna sama s seboj, polna energije in pa ZDRAVA. Vse to pa pravgotovo boš, če izgubiš še kak kg. Ko si zadovoljen, poln energije itd, so običajno tudi problemi manjši, lažje rešljivi, ali pa jih sploh ni več. Pa še nekaj – za koliko teh problemov in zadev pa si v resnici sploh kriva sama? So sploh odvisni od tebe? Prepričana sem, da ne – in no vidiš – zakaj bi potem morala biti ti in tvoje počutje “odvisna” od njih? Imej se rada in ne kaznuj se!
Lep pozdravček vsem in uspešen nov teden!
PUNCE NE OBUPAT !!!!!
Verjetno poznate tisti pregovor: Ne zmaga tisti, ki nikoli ne pade, ampak tisti, ki se po padcu vedno pobere!!!!
Vsi imamo take ali drugačne krize. Meni se je v soboto zgodilo, da sem šla po kosilu pojest še pol vrečke 7days!!! Mislim, a veste, da sem se tega zavedala šele po tistem, ko sem jih pojedla? Pa se sprašujem zakaj sem jih pojedla? To so prekrški, ki jih delamo, zavestno ali pa tudi ne. K sreči jih je čedalje manj. Ne moremo se kar odklopiti od starih navad in začeti na novo. Menim, da jih je malo, ki to lahko. Je pa pomembno, da se zavemo kje ga biksamo in tudi zakaj ga biksamo. Pa oprostite si napake. Če danes ni šlo, bo pa jutri in pojutrišnjem. Dan za dnem, meseci za mesecem in rezultati bodo. Le starih navad se je potrebno znebiti in si pridobiti nove, tako pri hrani, pri vadbi,…
Pa še nekaj. Nam je težko kupiti nove hlače ali lepe sandalce za 50€ ali več? Čudno, za čokolado pa mirno damo denar in za drugo hrano, ki je dejansko ne potrebujemo. Pa se vprašajte, kaj je bolj pomembno, da smo site in zadovolje ob žretju ali smo lahko enako zadovoljne ob novi obleki in ob občutku, da smo izgubile nekaj kg. Vse je v tem kaj nam je bolj pomembno, ali rabimo zadovoljitev takoj ali lahko malo počakamo!
oj, belouška, hvala za vspodbudo.
Mah, saj ne gre toliko za neke probleme, kot za dejstvo, da smo tik pred selitvijo v novo hišo, da smo oba TRR ja že davno v nulo počistili in ko kaj priteče gor, gre direkt v nujne stvari, ki jih še potrebujemo, da se bomo končno selili. Veliko tudi sami delamo, tako da zadnje čase grem skoraj direkt iz službe v hišo delat, kar si vzamem časa pa ga moram namenit 3 otrokom – da bi šla zvečer še na bicikl, si trenutno ne predstavljam. Kar se oblačil tiče sem posledično zelo, zelo skrobna in niti nimam volje, pa tud časa ne, po trgovinah hodit, ker je denar namenjen popolnoma drugam. Ampak, ker vem, da bo po selitvi (čez cca 1-2 meseca) boljše, mi ni težko.
Zato ostajam “nasmejana :)” in vesela, ker nam bo kmalu uspelo pripeljati naš življenjki projekt tako daleč, da bomo šli lahko not, da bo tamali končno zapustil najino splanico in posteljico, ki jo je že davno prerasel, da se bo tavečji imel možnost kam umaknit, da bomo imeli kam oblačila in čevlje odložit, da bodo lahko šolske potrebščine in igrače na policah in v predalih, ne pa na mizi in klopi v jedilnici itd, itd.
No, takrat pa si bomo najprej vzeli čas za oddih, čas zase, za sprehode in pohode, kolesa in še kaj. Takrat bom tud nehala non stop razmišljat o hiši in tud ogledalo, v katerem se bom videla od glave do peta je v planu 😉
živjo, punce!
Težko je. Res je. Meni tudi. Težko je biti dosleden in težave ter aktivnosti, ki jih imamo v svojih življenjih, nas vlečejo “na drugo stran”, v staro znano smer…. Danes sem se tehtala, 94,5. Kila gor. Drama. Pa še krivično se mi zdi. OK, cel vikend sem tekala okoli in zobala polnozrnate sirove sendviče in nekakšne ovsene piškote, ampak….
No, danes je ponedeljek. Dan za telovadbo. Dan za urejeno prehrano. Po svoje se mi zdi verjetno, da gre za nekakšno čudno nihanje kilaže, ki se zgodi pred silovitim padcem 🙂
Nič, jaz nadaljujem. Kaj pa čem. Želim imeti tistih svojih 80 kil, pa pika. Danes se bom max prešvicala tam na orbitreku, potem pa spanec, spanec, ki mi korenito manjka.
Aj, kako smo zaspale v tej temi….. 🙂
Torej, meni se je vse nekaj zmedlo. Iz mojih 93,5 kg sem trenutno danes na 95!!!! Sedaj razmišljam, kaj je zdaj to. In zdi se mi, da ga definitivno lomim pri večerjah. Skleda solate, to je že ok. A notri je krompir. Pa precej zabeljena je. Sicer z olivnim oljem, a olje je vseeno olje. Zraven pojem še skledico česa mesnega. Ukinila sem kruh za večerjo, a zato pojačala ostalo. In pa………. ponoči se zbujam, imam neke zdrav.težave, in hja, odtavam v kuhinjo…..in pojem recimo 3 polnozrnate piškote ali kakšno skutico. Ni primerjave glede na to kaj sem prej jedla – a ni ok.
Sklep: Zunaj sije sonce, lažje bo, moram zbrati voljo na kup (upam, da bo velik) in se neizprosno zagnati naprej. Tako.
Poročam kako bo izpadlo.
Legivca, glede na to da veliko športaš, pridobivaš na mišični masi, kije pa zihr težja od maščobnih oblog… Zihr ni lušno gledat, kako grejo kile gor, namest dol, sem pa zihr,da je to le prehodno, ker se sicer pridno držiš redne in nadzorovane prehrane.
Sicer boš pa hitro videla, če je problem v krompirju. Je res, da je vedno pomembna tud količina – če je česa preveč, je preveč, pa naj bo to krompir al pa jabolka… (Jaz delam solato obvezno s fižolom, česnom in bučnim oljem.)
No, evo, danes je bilo 94,00. Torej se je res sam nekaj brezveznega dogajalo. In sedaj želim v tem zadnjem preostalem tednu priti do 93. Ker po mojem sem stran manj kot kilo, definitivno.
Danes se bom spet nacejala z vodo 🙂
Nasmejana, jaz sem se v življenju 3x selila, in dvakrat smo skupaj z mojstri urejali bivališče. In veš kaj se od vsega najbolj spomnim – nekaj dni po tej zadnji vselitvi (dokončni dom), neko popoldne, sem sama obstala v dnevni sobi, pogledala levo, desno, tja skozi teraso naprej………koliko kvadratov….otroški sobi…prostorna dnevna ……kako fino……..in preplavil me je blazno topel občutek zadovoljstva. Naj kdo le reče, da lastnina ne osrečuje :-)) Sori, mene v tistem trenutku je. In še bolj vedenje, da smo to sami ustvarili. Zato, veliko sreče in veselja v bodočem domu!!
Takole, petek smo dočakale, vikend pred vrati! Sej ne vem kakšno bo vreme, a kaj se bo že dalo delati zunaj, upam. Jaz sem se spet lepo ujela glede rekreacije, sem bolj naspana in posledično bolj pri moči da to počnem.
Kaj boste kaj počele čez vikend? Jaz moram obvezno napolniti moje izpraznjene zaloge hrane v zmrzovalniku (mesne), ker potem sem čez teden prisilna vege. Pa naučila se bom delati tiste domače zelenjavne zrezke. Pečem sedaj nič, na žalost. otroc ne jamrajo, še ne. Meni pa je lažje, da nimam na pultu kakšnega zavitka…
Lep vikend vsem skupaj, preživite ga čim bolj aktivno in družabno!
ja človek planira…………tudi če ne bi. Oba otroka imam bolna, čez vikend sem sonce gledala sam skozi okno, edino za dobro urco sem skočila do fitnesa (planirala sem pa 2-3 urce kolesa v naravi, pa mogoče kakšen regrat že nabrat itn itn)
Torej, kmalu bodo 3 meseci mimo, zgubila sem 8 kil. Pol kile me loči od mejnika ITM, cilj ni dosežen (0,5 kile fali) a dobro. Torej, 2-3 kg zgubim mesečno. Moj prvotni cilj (20 kg v 6 mes) deluje malo neizvedljiv. Ostalo mi je še 12 kil in 3 meseci…. a dobro, bo pač treba malo več časa. Ker spreminjat pri prehrani (beri- bolj radikalno prehranjevanje) ne mislim uvest, športam pa že tako dovolj.
Mislim, da naslednjih minus 6 kil mi bo dalo že res boljšo zunanjo podobo, se že veselim. Začela sem precej precej zašpehana, celulitna, z izboklinami pri kolenih, stegnih, mega trebuhom……sedaj imam vse bolj ravno, ne viseče dol, dosti manj celulitno, trebuh se je zmanjšal, čeprav je še velik, velik (v trebuh najpočasneje hujšam, noge grejo hitreje).
Zadovoljna sem.