začaran krog
Iz dneva v dan opazujem brata kako pije zvečer in se ga sam nažira.Očitno je že ful zabredel pa komaj 38 let ima.Najprej spolh vedela nisem dokler se ni začel spreminjati v obraz,vse bolj zabuhel je kot da bi bil v 9 mesecu nosečnosti.Vem da skriva pred vsemi in ne bo nikoli priznal .Ravno danes sem mu rekla da ne izgleda zdrav saj je res zabuhel pa pravi da mu je tak kot ponavadi.Sej vem treba se bo lotiti na drugačen način ampak ali mislite če bi mu rekla naj spije veliko veliko vode čez dan da bo zabuhlost malce manj opazna.Dela z strankami in ni hudič da ga ne bodo porajtali …..da je alhokolik
ma niti ni slabo, če ga porajtajo
ga bodo mogoče dal na zdravljenje oz mu bodo dal uvjet, ne vem zdele kako se po slovensk reče.
priznal ne bo
če pa mu ti poveš, da veš, ga bo za trenutek mal sram, ampak želja je moćnejša.
tudi moj mož je alkoholik in ta moj revež, sam sebe prepričuje da ni in potem dela, ko zmešan.s tem si dokazuje, pa drugim tud, da je čist ok.
ko bi vedu, kako hudo si laže, pa njegovim tud.pa noben nič ne naredi, še rekli mu niso
pa bi po moje 5 let nazaj svojo mamo poslušal
ker da velik na njeno počutje .eh
Ker ga sovraži, zato ga preklinja. Torej je do njega obremenjena. Osebnostno samostojna in pravilno izgrajena oseba, samo ve da alkohol obstaja in je prav tako sestavni del življenja, ter ga konzumira ali kako drugače uporablja v dobrobit sebe ali ljudi s katerimi biva. Ker pa temu ni tako in je odnosno zasvojena oseba, pa po LNO krivi alkohol ker je.
Ker ga sovraži, zato ga preklinja. Torej je do njega obremenjena. Osebnostno samostojna in pravilno izgrajena oseba, samo ve da alkohol obstaja in je prav tako sestavni del življenja, ter ga konzumira ali kako drugače uporablja v dobrobit sebe ali ljudi s katerimi biva. Ker pa temu ni tako in je odnosno zasvojena oseba, pa po LNO krivi alkohol ker je.[/quote]
Tule si pa malo v temo brcnil.
Tudi mi imamo alkoholika, pa nihče od nas ostalih ne pije.
Edino, kar je res, je to, da je cela družina obremenjena – to pa je res! A ne na tak način, kot trdiš ti.
V moji družini je oče nehal s pitjem še preden sem se rodila, ampak sem vedno imela izredno negativen odnos do alkoholikov. Tudi sama nisem pila, niti kot najstnica, ogaben mi je okus žganih pijač.
Sprašujem se vsa leta ali sem podzavestno čutila mogoče prav to družinsko obremenjenost z alkoholizmom, o kateri ti brklc zdaj govoriš? Še danes nisem dojela zakaj sem tako nasršena proti alkoholikom.
Tebi mi je vredno odgovoriti, ker dopuščaš možnost zasvojenosti, gornaj pa zanika prav tako, kot avtoričin brat.
Ja, o taki vrsti zasvojenosti govorim. Nikoli konzumirala, ogabno ti je,….In sama poveš da te to obremenjuje, kar navzven kažeš kot nasršenost do konzumerjev. Svoboden šlovek, pa gre mirno mimo…
Večina (na tak način odnosno zasvojenih) ljudi pa niti približno ne priznajo, da ob sebi nujno rabijo nekoga, ki bi njihovo zasvojenost konotiral na popolnoma drugačen način. Kajti le tako se počutijo dovolj varne, da se jim nikoli ne bo treba ukvarjati s sabo, oz lastno zasvojenostjo. (leti tudi na avtorico)
Vse zasvojenosti izvirajo iz osebnostne nesamostojnosti,=1, kar pomeni ne ali narobe izgrajena osebnost.
Zasvojenosti so glede na družbeno okolje lahko negativno (alkoholik, mamilaš) ali pozitivno(deloholik, exstremni šport) konotirane, najnevarnejše pa so prav tiste, ki se sploh prepoznajo ne. In najpogosteja izmed teh, je odnosna. Tako se najpogosteje zgodijo partnerski odnosi v katerem sta oba odnosno zasvojena v temelju (osebnostno ne ali narobe izgrajena), eden ali oba izmed njiju, pa to kažeta navzven skozi zlorabo nekih dobrin. Tako se lahko oba po LNO ukvarjata z to dobrino da bi blažila posledice zlorabe, ker je polno težje odpravljati vzroke,=1…
Zato je tudi Rugelj vedno zdravil celo bivanjsko skupnost operativnega konzumerja.
Ja, tako gre to, da otrok pobere podzavestne vzorce družinskih članov. Že v maternici jih kopira, po rojstvu pa toliko bolj. Izgleda, da si odpor do pitja kopirala od mame, ker oče ima najbrž vzorec privlačnosti do pitja. Vsi mogoči kopirani vzorci so globoko zakopani v podzavest.
To, o čemer govori Brklc, temelji na modrosti življenja samega po sebi. Vsak moteč podzavestni vzorec nas namreč ovira v izražanju svobodne volje, ovira nas v pristnem kontaktu s soljudmi. Prav zaradi tega je poskrbljeno, da si od znotraj navzven ustvarimo situacije, ki nas bodo spomnile, česa se moramo ozavestit. Niti privlačnost, niti odpor do pijače ni v redu. Ker negativna stran (odpor) je na isti palici kot pozitivna (privlak). V obeh primerih na ta pojav gledamo obremenjeni s predsodki, predstavami in prisvojenimi mnenji. A življenje poskrbi, da se “oba konca palice” srečata, da bi se lahko skozi medsebojne odnose rešili omejujočega pogleda na pitje. Saj ko se ozavestimo, ne rabimo več tovrstnih izkušenj, ker nas omejujoče predstave ne obremenjujejo več.
Ni mus. Poznam kar nekaj primerov, ko so strokovnjaki naredili družinske drame. Med drugim je ena mojih večletnih prijateljic tudi gospa, ki ji je danes zelo znana psihoterapevtka, ki je bila Rugleva učenka, spulila moža. Trpelo je več družin 10+let…
Človek je neverjetno čudovito bitje, stvaritev ki ima neverjetno samoobnovitveno sposobnost. Le ustaviti se mora, um- umiriti, in iti raziskovati svoje notranje svetove.
Če meniš da imaš problem ki ga ne boš mogla sama rešiti, ti bolj priporačam duhovnega spremljevalca, ki se s teboj ne bo ukvarjal zaradi denarja.
Moja izkušnja je, da je osebnostna nesamostojnost vključno z osnovno celico bivanja, in posledično nezdravo družbo, izredno dober biznis ki obrača take denarje, da si navadni smrtniki niti predstavljati ne znamo.
Moj partner pravi, da nisem akuten primer in da moja “pomanjkljivost” ne povzroča trenj, niti poslabšuje kakovosti življenja, zato misli, da ni potrebe, da bi se resno ukvarjala s tem. Sicer sem ga omenila samo kot objektivnega opazovalca, ki me pozna, ker živiva skupaj.
Zavedam se večine problemov, ki jih imam sama s seboj in jih vsako leto bolj odkrivam, nisem pa prepričana, da jih znam sama tudi rešiti. Nikoli prej nisem prišla do spoznanja o svoji osebnostni nesamostojnosti, kakor ti praviš, brklc, in v tem kontekstu se mi bolj povezujejo nekatere stvari. Celote nisem imela in jo še iščem.
Ha, duhovni spremljevalec, kje naj ga dobim? Partner pravi, da je on najbolj pri roki, zastonj in pripravljen 😀
Ja, načeloma se lahko strinjam. Vendar so tudi v takem primeru zelo velike pasti. Če se ti v vajinem partnerstvu počutiš osebnostno nesamostojno, se mi takoj poraja vprašanje, zakaj on ob sebi rabi ali želi tako osebo?
Običajno že ko ljudi razstavljam ugotovim, da zato, da lahko z njo največkrat manipulira na način kombiniranega nasilja. To so prefinjene igre, ki jim nasedejo reveži kot je tisti dve temi dol. (namenoma sem ga prijel zelo ostro, da bom videl ali sploh hoče kaj narediti, ali je prišel samo jamrat. (Posebna katerorija novodobnih pezdetov vzgajanih od odnosno bolnih mater)
Očitno pa se tudi avtorici dogaja nekaj podobnega…
Večinoma so tudi pijanci kombinirano nasilni. Z odsotnostjo od družine vplivajo na čustva sobivajočih ( v njih ustvarajo občutke nevrednosti, strahu kaj bo), na razum sobivajočih (skrb za preživetje), pol k pride pa pijan dedc domu, pa babo in mulce če nabuta.
Obstajo pa tudi izredno sufisticirane metode, ki se jih poslužujejo večinoma izobraženi in na zunaj uglajeni ljudje ki so odnosno zasvojeni. Največkrat so to ženske (tudi spodnja tema), ter moški vzgajani od samskih mater.
To vrsto nasilja je praktično nemogoče dokazati, če izvrševalec tega ni pripravljen priznati. Jaz potencialne take kandidate prepoznam po uglajenem in odločnem zanikanju. zato sem tudi zgorej v tej temi o eni tudi napisal kar sem…
Danes pri nas družbeno sprejemjivo večinoma kombinirano nasilje, je tudi čustvena in verska indoktrinacija otrok. Ker se to dogaja v izredno majhnih dnevnih odmerkih vendar za življenjsko dobo človeka, je kaj takega izredno težko dokazati.
Po izvrševalcih pa nasilje ločim na osebno, skupinsko, ter institucionalno.
“Če se ti v vajinem partnerstvu počutiš osebnostno nesamostojno, se mi takoj poraja vprašanje, zakaj on ob sebi rabi ali želi tako osebo?”
Dobro vprašanje, povedala ti bom odgovor: zato, ker je eden tistih, ki je v večjem delu svojega življenja preveč pil in to seveda skrival pred menoj. Torej sva bila prav posrečen par osebnostno nesamostojnih. Je pa nehal pred leti (po mojem ultimatu) in se osebnostno spremenil
“Večinoma so tudi pijanci kombinirano nasilni. Z odsotnostjo od družine vplivajo na čustva sobivajočih ( v njih ustvarajo občutke nevrednosti, strahu kaj bo), na razum sobivajočih (skrb za preživetje), pol k pride pa pijan dedc domu, pa babo in mulce če nabuta.”
Dobro poznam čustveno in razumsko nasilje (in izsiljevanje), fizičnega pa ne. Zdaj vem, da me je tudi to oviralo pri iskanju odgovorov na lastne težave, preveč časa sem bila zasedena z njegovimi in posledično tudi najinim odnosom. Odkar je nehal s pitjem sem začela dihati tudi zase in odkrivati svojo preteklost, svoje rane. Nekaj stvari sem že spravila v red (najin odnos s partnerjem, s starši, bratom, nekaterimi prijatelji), ostajam še jaz, sama s seboj. Izgleda, da bo to najtežji zalogaj.
Občudujem tvojo voljo in vztrajnost pri reševanju tujih problemov. Se mogoče tudi tvoj skriva tukaj nekje, brklec?
Hvala za izkazano zaupanje. Po eni strani mi je žal da sem te razšraufal do resnice ker vem da običajno boli, po drugi pa sem vesel, saj sva pridobila oba. Jaz živim svoj hobi, ti pa imaš priložnost “pospravljanja po podstrešju”
Kar se tiče mene je zadeva taka, da sem uspel iz svoje največje življenske rane narediti čudovit hobi. Ogromen kup odnosnega gnoja iz izvorne družine in neveljavno sklenjenega zakona sem raztrosil po njivi življena, jo preoral, vsadil nabrano teoretično znanje, ga osipal z izkušnjami iz drugih odnosov. In danes že žanjem sadove ki jih tudi delim…