Za ŠTUDENTKE
ŠTUDENTKE, a mi lahko prosim malo poveste kako živite, oz. kje boste živeli, ko boste skupaj?
Ali imate vsi že svoje stanovanje? Ali boste živeli skupaj s starši? Ali že hodite v službo?
Tudi jaz(oba s fantom) si noro želiva dojenčka, pa naju mučijo takšna in podobna vprašanja!
Drugače sva pa oba redna študenta (21 let – 3 letnik), med študijem živiva doma (jaz v hiši fant v obloku), ker imamva fakulteto 15 minut od doma.
Lp, Ina
Pozdravček.
Oba sva stara 22 let, noseča sem pa 26 5/7…Oba sva izredna študenta – on 4 letnik, jaz 2…
Imava srečo, da živiva v svojem stanovanju že več kot 2 leti. Dohodki pa tako – oba dobivava družinsko pokojnino potem pa kolikor se le da preko študenta. Ni ravno luksuz, preživeti se pa da.
Sicer pa država nekaj pomaga pa tako…bomo že.
LP
Kam se ti pa mudi? Počakaj, da boš videla vsaj konec študija pred sabo pa kakšen prihodek s kake strani (ne se samo na staršezanašat). Brez denarja imeti otroke tudi ni tako super, najprej se morata vsaj malo osamosvojiti – pa mogoče malo skupaj zaživeti, da bosta vsaj videla, ali sta res za skupaj. Pri 21-tih pa res še ni krize, da bi na vsak način morala imeti otroka.
Pozdrav.
Tudi midva sva se studenta tik pred diplomo. Otrocek ni bil se v planu, zato je bilo presenecenje kar veliko. Ne bom o podrobnostih, vazno je da se otrocka sedaj veselimo. Ker oba ziviva se doma in delava preko studentskega servisa se je pojavilo prvo vprasanje kako naprej, kje bova zivela,… Fant z novembrom nastopi z redno sluzbo, jaz bom pa nekje do marca se delala preko studentskega servisa. Tako da bova za zacetek najela stanovanje. Denarja sicer ne bo na pretek, bo pa dovolj za normalno zivljenje. Na zacetku me je glede tega zelo skrbelo pa so me domaci hitro pomirili. Vesela sem, da mi tako stojijo ob strani.
Vesela sem, da se je nacela tudi tema o studentkah. Upam, da se bo oglasila se kaksna.
lp, teja
Hvala vam za odgovore!
Barbka kar se pa tega tiče ali sva za skupaj ali ne, sva pa po 6 letih oba absolutno prepričana, da sva za skupaj!
Vem, da brez denarja ni super imeti otoke. Samo kdo pa pravi, da nimava nič denarja? Čeprav študirava, fant skozi celo leto poleg rednega študija zraven še dela preko ŠS, jaz pa med poletnimi počitnicami!
Bolj kot denar me sicer skrbi, kako bodo na nosečnost odragirali starši. Imamo dobre odnose, in vedno mi stojijo ob strani, samo vseeno imam pomisleke!
A mogoče katera živi doma s starši v skupnem gospodinjstvu?
Hvala vsem, ki ste mi že in ki mi še boste odgovorili!
lp, ina
Ojla!
No še ena študentka, ki že zelo nestrpno čaka svojega mulčka-še 10 dni :o))
S fantom sva skupaj 8 let, jaz sem se letos vpisala v 4 letnik. On že zaposlen. Stanovanje sva si uredila pri nas (mava svoje nadstropje). Finančno nam bo zneslo, ne bo pa luksuza.
Tudi mene je blazno skrbelo kako bodo reagirali starši (predvsem moji). Nato pa sem se odločila, da bova otoka imela jaz in fant ne moji starši in da če se bova midva odločila, da sva zrela za otroka, bodo to pač sprejeli. Je blo pa kljub temu zelo težko povedat! Sam zdej se mi zdi to že zelo daleč nazaj in vsi smo nestrpni.
LP
muca-maca, a tko tebe je tudi to skrbelo, kako boš doma povedala?
in kako si pvedala, kako so sprejeli novico, da imajo nosečo študentko (tega je tudi mene najbolj strah)!
Samo pri tebi je vseeno lažje, ker je fant že redno zaposlen.
Ne vem, no, tako si želim otroka, da se mi že meša!!
Tebi pa čestiktke za že tako visoko nosečnost in pridnega mulčka ti želim.
Pravzaprav so kr dobro sprejeli. Mami je rekla da je že sumla… Sva pa odlašala praktično do zadnjega-povedala sva ko sem bila nekje v tretjem mesecu. Najprej njegovim-da sva mal vežbala, pol pa še našim.
Je blo pa tud drugače-ne le ker fant dela, ampak tud zato ker sem en faks že nardila (mam že sedmo stopno-sam visoko, zdej pa delam še uni). Sam kljub vsemu je pr naših tastarih težko rečt kako bodo kaj sprjeli-običajno stvari za katere jest mislim, da bodo povzročile preplah parv mirno reagirajo :o))
LP
Ojla Ina!
Če si tako zelo želiš bebico,sploh ne vem,kaj še čakaš! Tud jaz sem jo noro želela,pol ko sva se odločila,da je pravi čas,pa eno leto ni ratalo. Sedaj sem v 6.tednu in full vesela.Sem tudi študentka,marca bom diplomirala in se prav nič preveč ne obremenjujem,saj je mali srček najpomembnejši! Upam,da nas boš kmalu razveselila z dobro novico!
hei hei
evo e eno študentko, ki si želi bebiko:) tud mene je na začetku skrbelo kako bo s financami, pa sma s fantom malo razmišljala in ugotovila da za otroka pa tud ne rabiš kaj dosti več kot za sebe. na začetku sicer res, ko morš vse na o kupit (voziček, posteljica…), potem pa že gre. midva imava sicer srečo, ker je onredno zaposlen, jaz pa dobivam družinsko pokojnino. poleg tega pa so še potem tu otroški dodatek, štipendija. tako da ne vem zakaj nebi študentka mela otroka, če si ga tako želi.
me pa zanima, če ve mogoče katera kaj o podaljšanju statusa za eno leto. slišala sem namreč, da če rodiš med statusom, ti pripada še eno leto statusa. zdaj pa nevem ali je to tudi v primeru če ponavljam letnik?
čimveč sreče želim vsem mladim mamicam:)
zanosila sem pri 19 letih,oba nezaposlena,jaz sme začela delati ko sem bila noseča,tako da sem vse kar sem potrebovala sama kupila.Tudi moj je začel delati.
Imava stanovanja,ker sem sama vložila denar notri in so ga nama takrat prepustili.
Moj je delal kjer je bilo dela,potem čez 1 leto je dobil delo za nedoločen čas..
jaz sem potem po porodu hodila v šolo in delat.
zdaj pri 23 imava že drugega :)))
vse se da,če je volja,je pa potrebno veliko moči da sfolgaš.
Pa naj še dodam ,da nimava pomoči drugih,za vse sva sama in ne prosiva za pomoč!
Še ena – stara sem 23 let in imam doma 11 mesečnega sinčka. Zanosila sem v 4. letniku faksa in sedaj končujem diplomo. K sreči sem imela prej vse sproti podelano in je nakako šlo, če nebi imela bi bilo pa kar težko, ker hodim na faks ki je zahteval veliko obvezne prisotnosti na vajah in nasploh veliko truda. Fant, sedaj mož je bil že prej kar nekaj časa zaposlen in nama je finančno kar vredu zneslo. Tudi starši so veliko pomagali – na srečo imam še eno precej majhno sestrico in je veliko oblekic in opreme še od nje:). Sicer pa živimo na svojem, v bloku, je pa naporno ker sva sama za vse, starši še delajo in je težko dobiti kakšno varstvo, pa tudi noben od naju ni navajen bloka in kar težko čakamo da začnemo graditi hiško.
Pa še moje mnenje glede otročka med študijem: vse se da če se hoče, vsekakor pa bo naporno saj se ni lahko učiti in imeti hkrati otroka. Če nimaš nevem kako zahtevnega faksa ni panike, sicer pa počakaj še eno leto. Mlada sta še in nima smisla hiteti – s tem ne mislim da čakajta v nedogled kot jih danes veliko, ampak ta glavno na faksu oddelaj, da se boš lahko potem 100% posvetila otročku. Srečno!
Razmisli preden se odločiš. Živeti doma vsak po svoje in večino denarja za gospodinjske stroške daj verjetno starši-skratka ni isto kot če bi sama vse plačevala.
Takole ti bom rekla, jaz sem kot študentka imela privarčevanega že nekaj denarja, nato sem 3 leta bila v službi, sedaj pa pričakujeva otroka (on je tudi zaposlen) in sva si začela urejati stanovanje pri starših. Imam nadpovprečno plačo, on nizko, imela sva nekaj lepega zneska privarčevanega, ampak brez kredita ni šlo-pazi nisva si kupila stanovanja-samo urejava ga-cca 80 kvadratov, vse je treba opemit, ni tako malo. Pa za otročka bosta tudi kar veliko potrebovala. Je pa res, da se da tudi s pomočjo staršev kaj naredit-če imajo in dajo.
Nisi še toliko stara, da ne bi počakala na diplomo in redno zaposlitev, boš vsaj imela finančno sigurnost in boš vedela da po porodniški imaš zaposlitev, tako si pa nenehno v skrbeh.
Moj nasvet…malo še uživajta, malo kam v tujino pojdita za kak teden na dopust, svet je lep, spomini bodo ostali..nato pa HOP in se odločita za otročka…to je samo moj nasvet, tako sva naredila midva.
Ina,da se ti še jaz javim..Sama sem absolventka, in sem v 6.tednu..malo nepričakovano, ampak se ful veselim otroka..Živim pa s fantom pri mojih starših, imava svoje nadstropje..Ni luksuz in niti še vse opremljeno,ampak če je volja, gre, zagotovo.Sploh pa predlagam pogovor tudi s starši,kajti njihova podpora se mi zdi ZELo pomembna,splah če živite ali nameravate živeti nekje skupaj.
Imam pa vprašanje, ali mislite, da mo bodo res podaljšali status in kako je z državno pomočjo v času nosečnosti?
Jaz sem rodila dva otroka med študijem, zdaj pišem diplomo. Je pa res, da je mož zaposlen, stanovanjski problem pa sva imela tudi rešen.
Glede statusa je tako, da ti ga za vsakega otroka podaljšajo za eno leto. Prvega otroka sem rodila konec prvega letnika in potem sem bila redno vpisana v drugi letnik, nato pa so mi podaljšali status tako, da sem ponavljala drugi letnik, čeprav nisem imela pogojev za ponavljanje. Drugega otroka sem rodila konec tretjega letnika in so mi potem podaljšali absolventa za eno leto.
Glede državne pomoči pa sem jaz dobivala samo porodniško, ki je bila takrat (dva leti nazaj) okrog 40 000 tolarjev in pa otroški dodatek. Se pa da dobit še kaj več, če nisi poročen oz. če se izdajaš za samohranilko.
Z denarjem je tako, da ga na začetku, ko je otrok majhen res ne rabiš veliko (razen začetne opreme, ki jo moraš kupit, pa še to se ponavadi javijo stari starši ali si kje kaj izposodiš). Če dojiš prvega pol leta za hrano ne porabiš nič. Je pa res, da ko rastejo otroci, rastejo tudi stroški. Jaz upam, da se mi bo do naslednjega leta, ko gre prvi otrok v šolo uspelo zaposlit.
Je pa tudi prednost tega, da ne hodiš v službo v tem, da si lahko več z otrokom. Predavanja na faksu ponavadi ne trajajo 8 ur na dan vsak dan, pa tudi kaj nepomembnega lahko izpustiš, tako da ti ostane več časa za malo štručko.
Vsekakor so prednosti in tudi slabosti imeti otroka v času študija. Ena od teh slabosti je da se težko učiš zraven otroka, po drugi strani pa imaš še več motivacije, da čim prej zaključiš študij.
Meni ni bilo nikoli žal, da sem se odločila za otroke v času študija. Tako sedaj ko se bližam tridesetim in nekatere moje vrstnice šele začenjajo razmišljati o otrocih, že imam dva otroka in mi ni treba skrbeti ali sem sploh plodna ali ne itd, danes ko je vse več problemov z neplodnostjo.
Če si želite otroke, kar pogumno, kariero bomo pa delale pri štiridestih,ko bomo imele že velike otroke:)