Pišem v imenu prijateljice, saj ona nima interneta, rada pa bi ji pomagala.
Živi s fantom, imata eno leto staro hčerkico (problematično, alergično, itd….), živita v najemniškem stanovanju, starši so se ji takorekoč odpovedali oz. ji nočejo nuditi nobene pomoči, ne finančne ne fizične, je brezposelna, ter zadnje čase tudi večkrat ponižana in pretepena.
Skratka punca je imela zelo težko otroštvo, končno je spoznala fanta, skupaj sta se vselila, zdaj pa se ji zgodba spet ponavlja. Psihično je že čisto na koncu, samo še joka in ne ve kaj bi. Jaz ji finančno ne morem pomagati, ker še sami komaj shajamo. Fant jo non stop ponižuje, veliko pije, konec tedna ga več ali manj ni doma, ali pa zdravi mačka. Denar ki bi ji ga moral dati za otroka in hrano, rajši zapravi v prvi gostilni, čemur sem bila tudi priča. Sama sem ji že večkrat predlagala varno hišo, tudi na socialni ji je ponudila to pomoč, vendar je ne morem prepričati. To je edina rešitev, če se nimaš kam zateči, če nimaš staršev, sorodnikov, prijateljev, ki bi ti lahko pomagali, kajne? Ona za to niti noče slišati. Potem sem razmišljala, da bi mogoče poklicala kakšno vašo svetovalko, ali se pogovorila s kakšno žensko ki tam dejansko živi, vendar pravi, da nima denarja za telefonske kartice, da ne more nikamor klicati, ker še ne ve če bo imela do konca meseca za kruh in mleko. Meni se prav smili, ampak res ne vem kaj naj naredim, da ji vse skupaj olajšam, saj je take ne morem več gledati. Fant jo maltretira iz dneva v dan, povrhu pa še njegovi starši, ki za vse krivijo njo. Sama je za otroka od prvega dneva dalje. Sprva ji nisem verjela, sedaj pa se poznava že toliko časa in vidim da to nikamor ne pelje.
Kaj mi svetujete, oz. kako bi ji lahko pomagala, saj danes razmišljam samo o tem. Ponudila se ji je krasna služba, dobro plačana, saj je medicinska sestra, vendar jo je morala zavrniti, ker nima varstva za otroka. Vrtec dela samo dopoldne, varuške pa so predrage, saj nima denarja, fant pa o tem sploh noče slišati. Sedaj ji bom poskusila najti vsaj kakšno dopoldansko delo, vendar bo težko. Tako bi lahko otroka dala dopoldne v vrtec, pa bi vsaj nekaj zaslužila ta čas.
Oh, saj vem, da sem že jaz čisto zmešana od tega, sem vse skupaj bolj zmedeno napisala, a saj me razumete, ne? Ni mi vseeno zanjo.
Mogoče bi hotela katera stopiti v stik z njo in jo malo vzpodbuditi ter mogoče prepričati, da varna hiša ni noben bavbav in da se ji bo tam veliko lepše godilo. Aha, je pa iz Radovljice, torej če je katera od vas iz tega konca, bi ji bila zelo hvaležna za dobre besede, saj sama ne vem več kaj ji reči. Saj vem, da besede ne bodo dale kruha, a vsaj psihično malo dvignejo moralo človeka. Mogoče bi jo celo katera prepričala, da naj se končo znebi tega dedca in zaživi človeka dostojno življenje.
Jaz se vam že vnaprej zahvaljujem za vaše nasvete in vas vse prav lepo pozdravljam in želim, da bi vam bilo v življenju vedno bolj lepo.

Ruby

Lahko ji svetuješ, stojiš ob strani, a namesto nje se pa ti ne moreš odločiti. Odločitev je njena sama. V nobeno stvar jo ne moreš prisiliti. Ko bo dovolj zrela, ponižana,ko ji bo končno prekipelo, takrat pa boš ti prišla na vrsto. Tudi njeni starši ji bodo ponudili pomoč, samo odločiti se mora in iti od tega fanta stran. Postaviti mora točna načela,kaj bi rada in kdaj. Ne vem kaj jo veže s tem fantom. Skupnega stanovanja nimata, prijateljev tudi ne. Otrok. Pa kaj?
Koliko mamic živi samih z otrokom. Vzgajajo ga, brez prepirov in negodovanja očetov. Izobrazbo ima. Kaj še čaka? V službo naj gre, dobila bo denar in težav bo iz dneva v dan manj. Ženska sama lahko živi, samo strah jo ne sme biti in sama sebi se ne sme smiliti. Zato kar korajžno. K njej domov ne bo prišel nihče. Sama naj začne iskati, odpre naj se in težave bosta začeli reševati.

Stanovalka Varne hiše

Spoštovana!

Ženska, ki doživlja nasilje običajno prijateljice izgublja, socialna mreža se ji oži, nima stika s sorodniki, sodelavci, zatiska si oči, upa in želi si, da se bo partner spremenil…

Lepo je, da se trudite in ji želite ponuditi pomoč, ki jo pa v tem trenutku še ni pripravljena sprejeti.
Če bo v hudi stiski lahko pokliče na brezplačni SOS telefon za ženske v stiski 080 l1 55, ali pa v našo varno hišo na tel. 051-200-083, tudi samo za pogovor, mnenje in nasvet.

Ostanite njena prijateljica tudi v bodoče, ker vas bo še potrebovala!

ZA PRIJATELJICO

Zelo lepo, da vas skrbi za prijateljico, toda več kot svetovati ji ne morete.
Ko bo sama pri sebi prišla do tega, da tako ne gre več, bo zares poiskala ponujeno pomoč. Zdaj ima še vedno upanje na boljše – žal je to malo verjetno. Lepo, da ji pomagate in ji po svojih močeh še svetujete- toda korake mora narediti sama.

Lep pozdrav, Petja

Želela bi ti dati kakšen nasvet, vendar ti ga ne morem, ker se o vsem tem lahko odloči le tvoja prijateljica. Veliko nas je prišlo v Varno hišo brez vsega. Tukaj smo si začele organizirati življenje, po korakih smo pridobivale na samozavesti, umirjenosti, odločnosti. Da si življenje spremenimo, zaživimo brez nasilja , žalitev in groženj. Vendar se o tem lahko odloči le ona sama, ti pa ji lahko le stojiš ob strani, vendar ne s silo ampak s tem, da jo poslušaš in jo sprejemaš tako kot je, s takimi ali drugačnimi odločitvami.

Marjetka

RUBY
Res lepo od tebe draga Ruby, da si se obrnila na nas- Varno hišo, saj smo mnoge s takimi zgodbami kot jo ima tvoja prijateljica. Morda le to, da mora biti »ONA« tista za korak naprej.
Daj ji prebrati to, da je vredna sreče in ljubezni.
Sem mati treh malih deklic, prišla sem v varno hišo brez plenic, brez dokumentov, bosa. V meni je bila in je še želja po nečem novem, lepšem in drugačnem življenju. Vem, da si ženske zaslužimo najboljše v življenju in bi te (Rubyina prijateljica) najraje k sebi objela tako močno – tako zelo, da bi začutila Božji žarek. Da bi začutila svetlobo tudi ti in se zavedla, da si zaslužiš le najboljše v življenju. Daj naredi ta korak- odidi- probaj! Zavoljo sebe in otroka. Mogoče je s tvoje strani videti nemogoče- vendar se pusti presenetiti- včasih te bo presenetilo še kaj dosti boljšega.
Povedala ti bom stavek, ki sem ga nedavno slišala. Stvari, obleke lahko kupiš nove – življenja ne.
Bodi v cvetju in tudi ti Ruby.

TANYA

Hvala za vaše pozitivne želje Ruby, tudi jaz vam želim, da bi vam bilo vsak dan lepše.
Za vašo prijateljico pa si ne predstavljam, da bi jo lahko nekdo drug prepričal, da naj odide v Varno hišo, če to ni uspelo vam, ki jo imate tako radi, da njena bremena nosite na svojih ramenih. Oz. dalo se bi jo prepričati, samo koliko bi ta odločitev prihajala iz njenega srca in koliko bi bila posledica tega, da se ukloni zunanji sili.
Ne vem, koliko poznate zakonitosti nasilnih odnosov. Ločiti se od nasilneža pomeni veliko več kot samo oditi na varno. Ko ženske razmišljajo o tem, če bi zapustile nasilnega partnerja ne vidijo v odhodu samo plusov ampak tudi minusov.
Prišel bo čas, »ko bo zrela« za odhod v varno hišo ali kam drugam stran od njega. Zdi se mi pa pomembno, da ji stojite ob strani, četudi se odloči, da bo ostala pri njemu. To ne zmore vsak: gledati človeka, ki ga ima rad, da trpi in mu stoji ob strani, četudi sam vidi rešitev zanj, a jo ta človek ne sprejme.
Ljudje smo si različni in imamo vsak svojo življenjsko pot. Rešitve enega niso vedno rešitve za drugega, čeprav sta se znašla oba v isti situaciji. Prijateljica bo sama morala začutiti željo po tem, da bi se z nekom pogovorila. To, da nima denarja za telefonski klic, je zame izgovor, da ne naredi, nekaj kar čuti, da noče narediti.
Predlagam vam, da ji daste za prebrati pisma in prispevke, ki se nahajajo na naši spletni strani.
Zdi se mi zelo pomembno, da začuti, da ni nihče tako malo vreden, da bi moral prenašati nasilje.

Spoštovana Ruby!

Vaši prijateljici ste predlagala srečanje s svetovalko Varne hiše Gorenjske in/ali z žensko, ki je bivala ali pa še biva v naši hiši. Z naše strani je to izvedljivo. Da se prijateljica ob vaši ponovni pobudi za srečanje in pogovor z nami ne bi prestrašila, ji lahko poveste, da to ne pomeni že nameščanja v varno hišo. Lahko se srečamo, pogovarjamo o njeni situaciji, skupaj razmišljamo in iščemo različne možne rešitve. Razgovor jo ne bo v ničemer obvezoval, saj bo odločitve za morebitne spremembe, kakršnekoli in kadarkoli že bodo, sprejemala le ona sama.

Hudo vam je, ko vidite kako prijateljica trpi. Ob njej pa trpi tudi hčerkica, ki je v tej družini najmlajša žrtev nasilnih odnosov. Tudi zavoljo hčerkice upajmo, da bo mlada mamica zmogla poiskati pomoč.

Če se bo prijateljica odločila za srečanje z nami, naj nas pokliče na telefon 051 200 083. Da ne bo imela stroškov telefonskega klica, jo bomo poklicali nazaj na telefonsko številko, katero nam bo posredovala. Lahko se bomo dogovorili za čas in kraj srečanja.

Ruby, na svetu je premalo takšnih ljudi, kot si ti. Večina bi se obrnila stran, si zatisnila oči… Hvala tebi in vsem, ki nesebično ponujate pomoč in svetel žarek upanja na lepši danes, jutri in pojutrišnjem… In pomagate celiti življenjske rane. Z upanjem, toplino, pogumom!

Ruby, kaj pa če se s tvojo prijateljico in s kakšno dobro dušo iz Varne hiše dobite morda pri tebi na kavici? Tako, nekako neobvezno in neobvezujoče. Beseda bo dala besedo – morda bo to začetek drugačnega razmišljanja tvoje prijateljce. Zlasti, če se je bo dotaknila podobna življenjska zgodba ženske, ki si je znala zopet sestaviti življenje skupaj. Morda rabi ravno to.
Da se je dotakne izpoved podobne življenjske zgodbe in premakne tisto nekaj v njej, kar ji doslej ne pusti ven, kar jo veže duši in peha vedno globlje v brezvoljno apatijo!

Morda si bo zaželela, da bi njen otrok bil deležen drugačnega, lepšega življenja. Brez nasilja, strahu, negotovosti… Njena odločitev je, ali želi svojemu otroku dati enako dediščino oz. kalvarijo, ki jo je že sama nekoč doživljala. Ali pa bo zbrala vse moči in pretrgala pajkovo mrežo zla, ki jo iz dneva v dan bolj duši. To, da se bo mož spremenil na boljše, je jalova tolažba. Globoko v podzavesti ona to ve.

Odgovorna je za svojega otroka! Bo dopustila, da bo tudi hči trpinčena? Da se bo pri hčeri ponovil isti črni življenjski scenarij?
Si mar njen otrok ne zasluži srečnega, brezskrbnega otroštva? Bo namesto nasmeha in prisrčnega čebljanja njen otrok zavit v molk, s strahom v očeh, z grozo v srčku vpijal vase stvari, ki jih ne bo nikoli pozabil?
Alergije in problematično vedenje? Niso to klici na pomoč, ki jih očka in mamica ne slišita? Ruby, ti vidiš in slišiš; hvala Bogu! Pomagaj, kolikor lahko! Lep pozdrav tebi in vsem stanovalkam in delavkam v varnih hišah!

Lep pozdrav,srčno upam ,da je prijateljica že zbrala pogum in odšla v varno hišo in se rešila te nočne more. Sama sem doživljala enako,vendar sem zbrala pogum in odšla in prav varna hiša mi je pomagala, da sem pridobila na samozavesti in se postavila”na noge”- kmalu bo minilo leto in ponosna sem nase,ker mi je uspelo.
Sem iz tvojega konca ,če želiš me lahko pokličeš na 041 530-470
ZAGOTOVI SEBI IN SVOJEMU OTROKU LEPŠO PRIHODNOST !

POZDRAVČKI
upam da sta ti in tvoja prijateljica našli rešitev kajti to ne bo šlo dolgo
tako naprej. imam še ne tri mesece starega sina maja in živim s svojim fantoM , skupaj sva približno 6let in se zaenkrat zastopiva in upam da bo tako tudi ostalo.sem bolj močnega karakterja in sicer takega da takih stvari kot jih doživlja tvoja prijateljica nebi prenašala.življenje je le eno , ki nam je podarjeno zato, naj temu naredi konec in naj zaživi polno življenje pa čeprav sama s svojo hčerkico.
P.S. upam da sta obe vredu in se je vse uredilo!
z najlepšimi želajami

maja

Edinole to, da naj spoka in takoj odide. Druge rešitve ni. Imam 25 let dolge izkušnje z nasilnim sorodnikom, ki je iz dneva v dan vedno bolj nasilen, kljub temu, da smo opravili vse poti, da bi ga spremenili.Tudi čarali smo.Družbena situacija je v Slovenskem neokapitalizmu res strahotna, veliko delodajalcev plačuje le še za malico, težko je preživeti z eno plačo, toda po tem, kar se je zgodilo z mojim otrokom bom rekla, da se samo krivim, ker nisem odšla takoj. Nobene garancije ni za uspešno življenje vnaprej, družba po večini, ne da ne pomaga, poizkusijo te še enkrat izrabiti, ker vedo, da si ranljiv… toda vseeno, pojdite takoj. Imate možnost, da se zvlečete, nekaterim to uspe, le verjemite mi. Nasilnež ne odneha, ga ne poznam.Opravljam tudi delo, ki je povezano s to stranjo življenja. Vsak dan srečujem ljudi iz obeh strani.Rešitev je le v volji in moči oditi in pričeti znova. Nekatere nevladne organizacije Vam bodo pomagale, ne zanašajte pa se na Centre za socialno delo.Le redki razumejo, npr v Šiški.