za Mašo
Maša, če nisi ti “tista” maša, saj veš katera, (le zakaj Primož ne uvede registracije nickov?!) ali pa si, saj ni važno.
Res je, grozne smo tlele na forumu. Včasih. Kot ve na Starši staršem, pa na ostalih forumih. Kot je grozen vsakdo kdaj pa kdaj v življenju. Nismo nobene svetnice, imamo pač problem, ki ga marsikdo ne pozna, drugi pa imate probleme, ki ga katera izmed nas ne pozna. Tako to je v življenju. In zakaj smo grozne do takih kot si ti (srečnic, ki niso na svoji koži občutile, kaj pomeni neplodnost ali pa so in jim je vseeno uspelo)? Zaradi takih stavkov, ki nam jih namenjate, v stilu “kaj se toliko razburjate, tudi za vas bo prišel čas, da boste imele otroke”. TEGA NE VEŠ, MAŠA. Tako kot nobena izmed nas ne. Neplodnost ne pomeni samo, da moraš na otroka čakati leto, dve, pet ali pa enajst (kot jaz) Neplodnost LAHKO pomeni, da ta čas NIKOLI ne bo prišel. Ker biološka ura tiktaka. Ker je žal tako, da nekatere izmed nas ne bodo (bomo?) nikoli imele otrok. In vse se tega bojimo, zato smo tako nestrpne, zato smo velikokrat “grozne”, kot ti praviš. Smo pač samo ljudje. Kot ti.
Verjetno zato (žal) včasih preostro reagiramo in (priznam) odženemo skoraj vsako, ki otroka že ima.
Ne vem, če si razumela, kaj hočem povedati. Neplodnost je kompleksen problem, ki ti spremeni življenje, razmišljanje, obnašanje praktično na vseh področjih.Seveda tudi v negativno smer. Iz več razlogov se o vsem, kar se tega tiče, težko pogovarjamo z ljudmi, ki nas obkrožajo vsak dan. Zato imamo tale forum.
Vso pravico imaš povedati svoje mnenje in tudi si ga. Kot jaz, kot vse ostale “grozne” in “negrozne”.
Pa še en zastonj nasvet, čeprav nisi prosila zanj (pravijo, da je nasvet vreden toliko, kot plačaš zanj, ha ha): ne obsojaj nas preostro in zahvali se Bogu, usodi, življenju ali v kar koli pač verjameš, da tega problema nimaš ali vsaj ne več.
Lep dan, Maja1
In ne samo to.
V očeh ljudi, ki imajo otroke, smo marsikdaj nenormalne, kužne. Ker ima veliko naših prijateljev otroke se nam odtujijo, ker se z njimi ne moremo pogovarjati – ker jih ne razumemo ali ker nas boli.
Maša – a si pomislila, kako hudo je te dni, ko moje sodelavke vozijo prvošolčke v šolo? Ko navdušeno razlagajo o šolskih torbicah, pa svinčnikih, pa razburjenju malčkov, pa novih prijateljčkih v vrtcu? Me pa se lahko samo nasmihamo? Pa jokamo! Si kdaj pomislila, kako hudo nam je, ko ne moremo gledati novoletne igrice, ki so jo pripravili otroci? In ko sodelavci za voglom modrujejo o nas? Ali poslušamo – če mož ne more, pokliči mene? In tako dalje? In ko naši starši hrepenijo po vnukih? In ko razlagjo o vnukih drugih ljudi? Ko vidiš, da je njihova bolečina vsaj tako velika kot tvoja? In – ko se pogledaš v ogledalo, pomisliš, dobro, da živim v Sloveniji – če bi mi bila sreča manj nakolnjena in bi živela na drugem koncu sveta, bi me do smrti kamenjali, izgnali, ubili, ker ne bi dala otrok….
Si pomislila, kako trpimo, ko vidimo mame narokmanke in lačne ter zanemarjene otroke? Pa matere pijanke, tako, kot v mojem bloku, in otroke, ki bi lahko bili moji, kako pri 8ih letih ostajajo zvečer zunaj do polnoči? In so lačni in se nihče za njih ne zavzame?
Nisi. Zato ne modruj in nas ne obsojaj. Ne veš in ne boš vedela. In veseli se tega…
aha pa še to. Modrujete kako veste kako nam je K…. veste. Nimate pojma kako je! Nimate pojma kako je če se postaviš pred oglegalo in si zamišljaš kako bi izgledala če bi bila noseča. Nimate pojma kakšen občutek je ko srečuješ presrečne mamice z vozički ali z trebuščki. Ko ne veš če bo prišel kdaj tvoj čas ali ne. Pa ko te vsi gnjavijo Kaj pa vidva čakata?
Ni tako enostavno kot si ve mislite. Potem ko začneš enkrat sanjat, da si noseč in ko se ti sanja kako se ti je rodil otrok takrat se začneš zavedat kako močno v podzavesti ti je ta želja. In ni je tolažbe na tem svetu, ki bi lahko potolažila našo žalost. NI JE !!!!!!!!
Ve tega ne boste nikoli razumele. Ko bi dal na svetu vse kar imaš res vse da bi bil nekoč oče ali mama. Ker mislim, da ni lepšega trenutka ko čutiš prvi gib v trebuščku.
Nekatere od nas še niti minuto svojega življenja nismo bile noseče . A si lahko zamišljate kako velika želja gori v nas po materinstvu?
Verjetno smo zaradi tega včasih malce agresivne nismo pa nestramne in ne škodoželne .
Pustite nas pri miru tukaj. Pod forumom jasno piše tiste, ki bi si z časom želele priti na forum starši.
Me ne hodimo k vam ker vam nimamo kaj povedat zato prosim….
Eva*
Replik ne sprejemam če pa so že pa mi ne bodo prišle do živega ker sem preveč utrjena na tem področju da bi me lahko zmajale besede nevednic.
Eva* vidiš, prav o tem govori. Mi imamo svoje, vi nimate tu kaj iskati. Zakaj si ne bi pomagali? Zakaj je vsaka beseda, ki jo izreče nekdo z otroki vzeta kot pomilovanje? Zakaj ne verjameš, da je komu lahko hudo zaradi vas,pa čeprav sam lahko ima otroke?
Ema: mislim, da te (vas) ljudje ne gledajo kot kužno, zato ker imaš problem s plodnostjo, ampak, ker jih ti tako vidiš. Normalen človek sočustvuje, kar je ali pa ni prav-to je zelo delikatna zadeva, kajti kar rečeš, bo narobe. Če ti reče, saj bo, te pomiluje, če ti nič ne reče,…Je pa res,da ne veš kako je, če sam nisi v taki situaciji. In zato tudi ne veš, kako bi reagiral.
Jaz sem vas s tem le hotela opozoriti, da so ljudje z otroki , ki bi želeli s toplo besedo pomagati, pa jim ne pustite zraven. Zakaj?
Če vrjameš v statistiko in sodobno medicino pa tole: danes je procent tistih, ki dejansko ne morejo do otroka veliko manjši, kot nekoč in vse gre naprej, kaj veš, kaj bo mogoče že čez leto novega. Ne smeš obupati!
Končna možnost je verjetno še posvojitev. V bližini imamo par, ki ni in ni mogel zanositi in tako sta pri 45-ih posvojila krasnega fantka, ki ga je mati oddala zato, da ne bi škodovala ugledu svoje družine (svet res ni pravičen). Vsaj na zunaj so videti zelo srečni. Kaj ne bi bili? Tako da vidiš, da upanje je!
Želim si samo, da bi bili strpni do vseh, ki nam hočejo pomagati!
Lep pozdrav!
Strnjam se z vama,kar se tiče naših občutkov, popolnoma.Ta forum je zato,da si pomagamo in če je to mamica,ki želi izrazit svoje mnenje, tudi prav.!!! To ne pomeni,da tukaj ni zaželjena.Bodite bolj stpne,dobrota naredi ČLOVEKA..
Prečuvala sem veliko otrok od znancev in dobrih prijateljev do bila veliko dobrih nasvetov tudi od mamic in nisem nikoli pomislila,da me katera provocira.Ko mi je najbolj hudo vedno pomislim : Kaj,če bi me doletelo še kaj hujega ……
Katja
Eva bolj se ne bi morala strinjat s teboj v vsem!!
Ta forum ni namenjen za provociranje in izzivanje ljudi, ki imamo že tako veliko problemov in je naša psiha že načeta in se še potem čudit, če kakšna tukaj gor nima potrpljenja za takšne neumestne poste kot si jih nekateri drznejo kopirat tukaj gor!!!
Mimogrede forum se imenuje: NEPLODNOST!!!
Bianca
Drage moje ženske
Ne sekirajte se lepo vas prosim. Vsako bo doletela sreča kot je mene. Sem neizmerno srečna in vesela. Tudi jaz sem včasih bila zelo hitro užaljena sekirala sem se, in kup še ginekoloških težav. Saj večinoma žensk me poznate nekatere nove pa ne. 10. let sem se mučila za mojega ljubega sončka, ki ga sedaj nosim pod mojim srcem, in sem sedaj v sreči. Dala sem skozi kar 9. gin. operacij plus tega pa še 7x laparo in 2x histero pa HSG. in še in še drugih preiskav. Tako da mi že ti zdravniki v belem že iz ušesa gledajo ven. Sedaj imam rizično nosečnost sem bila, do sedaj dobrih 2. mes. v bolnišnici in tako sem trpela ali bo moj sonček ostal ali ne. Mislila sem, da bom šla v norišnico. Drage moje vse sotrpinke popolnoma vas vse razumem in še preveč, zelo sem srečna, če katera napiše, da ji je uspelo tako, da takoj dobim kurjo kožo od veselja. Tako bi bila srečna, če bi vsem vam sedaj uspelo zanositi, do novega leta na kar imam veliko upanje, da boste zelo srečne bodoče mamice. Bodite optimistične. Zame priznam, da nisem bila nikoli optimistična in sem si mislila, da nikoli ne bom zagledala dve modri črtici na CB. Ampak kljub takšnimi mislimi sem dobila srečo, da mi je uspelo videti te dve modri črtici, tako vama bo tudi uspelo. Želim vam vso srečo in čim prej, da pridete, do vajinih zlatih zakladov. Od srca vam želim.
Vsem skupaj prav lep pozdravček
Doroteja
Emi!
Kar zjokala sem se. Točno tako si napisala kot čutimo verjetno vse tukaj, res, kot bi brala misli…
Jaz sem že popolnoma obupana, sploh mi več ni do ničesar, ker je spet tukaj september in sem morala spet v službi povedat, da bom kdaj pa kdaj manjkala, ker imam spet preglede pa zdravljenje pa… Pa me spet vsi tako čudno (pomilujoče?) gledajo, da bi najraje kar umrla… Poleg tega pa imam že 10 dni menstruacijo, da ne vem več ali sploh ovuliram (že prejšnji ciklus sem jo imela 9 dni, to pa je že višek!!!)
Vem, da sem malo zmedeno pisala, ampak zmedeno se tudi počutim in najraje bi kar…
Jaz sem ful žalostna, se opravičujem moji zmedi…
vsakemu se zdi njegova bolečina in njegov problem največji. Ne znate pa pogledat čez. Ali naj se pošiljamo med sabo v tri… vsi, ki imako kašen problem. Kaj pa recimo starši s prizadetimi otroci, pa tisti, katerih otroci so narkomani, pa starši, ki imajo pogrešane otroke … Čigava bolečina je večja.
Ozke in omejene ste z enim problemom. Na živce mi greste. Sploh ne poskušate razumet. Samo mahate in mahate z neplodnostjo, kot da je to največje trpljenje, ki se lahko komurkoli zgodi. Ni. Vem, da trpljenje je, in prekleto boli, ampak ali lahko zato sodite drugim???
Draga tea,
razumela bi tvojg nev, ce bi o nasih tezavah govorile na forumu “Starsi strsem”.
Smo pa na forumu “Neplodnost”.
In tu lahko govorimo o tem.
In se nekaj – prijatelj ima prizadetega otroka. In poznam bolecino. In sosedov otrok je na igli – vidim, razumem in pomagam. In znanci imajo deklico, ki je vec kot inteligentna. A ne more hoditi. Stara je 10 let, zivi na visokogorski kmetiji. A mislis, da mi je lahko, ko prepricujem starse, naj jo spustijo v Kamnik, da se bo lahko naucila ziveti sama? Da bo med sebi enakimi? Da bo dobila poklic? Pa je ne dajo?
A zato moja zelja po mojem otroku ni nic manjsa.
zakaj pa je pomembno kakšen je problem, ki povzroča trpljenje. Ali ni vseeno? Ali je kaj manjši (ali večji), če se uvršča po klasifikaciji tega foruma v temo Starši staršm, ali v kako drugo temo. Gre za to, da je vam nemogoče razumeti, da je mogoče za nekoga nosečnost celo katastrofa. Enostavno niste zmožne postaviti se v kožo nekoga drugega in videti čez lastni plot.
Teja,
mislim, da si to kar dobro napisala. Vsaj, kar se tiče mene. Res sem včasih omejena le s problemom neplodnosti, sama sebi se smilim, včasih sem kul, drugič spet down in težim mojemu, kakšna reva sem, kako se mi svet podira, ne vidim pa, da je lajf vseeno lahko lep in da nama je z možem v končni fazi kar lepo.
Poskušam pa biti strpna do “čudnih tem” na forumu. Sicer pa sploh niso čudne. Samo drugačne. In… a ni fino, ko lahko tudi o nemogočih temah diskutiramo in izrazimo svoje mnenje?
V kožo nekoga drugega se postavljamo vsak dan, v vsakdanjem življenju, pa na drugih forumih, pa povsod – samo tlele ne!
Tea, (madona, ponavljam kot lajna-enim pač takoj ne potegne), naslov tega foruma je NEPLODNOST. In NA TEM FORUMU nočem sočustvovati z nekom, ki mu je nosečnost katastrofa. Tukaj ne!
Eh brezveze, saj spet ne boš kapirala!
Maja1