Za Gospo Petro
zaskrbljena,
otrok s pp je vsak otrok, ki ga njegove težave, motnja ovirajo v vsakdanjem učenju in/ali komunikaciji. Če otroka njegova hiperaktivnost ovira na način, da je zaradi nje manj uspešen, je seveda otrok s pp.
Ampak s tem še zdaleč ni konec sveta. Pomembno je, da otrok dobi ustrezno pomoč, če jo potrebuje – da je kljub težavam uspešen.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Najlepša hvala za tako hiter odgovor.
Naj vam malo bol obširno napišem našo situacijo.Sin je nedonošenček rojen z 29 tedni.Razen nizke porodne teže ni bilo nobenih odstopanj od normale.Ves svoj čas redno obiskujema otroškega pedopsihologa kakor tudi defektologa.Sin je star 4 leta in pol in je zelo zelo moteč v vrtcu.Drugače je zelo intelegenten in bister fantič,vendar ima težave z koncentracijo.Ravno danes sem imela z vzgojiteljico v vrtcu posebno govorilno uro zaradi njegovega vedenja in stvar je sledeča.Izbira si družbo fantičev ki so agresivni in posledično je takšen tudi on,ima težave pri zaposlitvah.Recimo ko kaj ustvarjajo v vrtcu se on prehitro naveliča in ne sodeluje,moti druge in bi počel samo njemu ljube stvari.Danes sem zelo žalostna,ker so me besede vzgojiteljice močno prizadele.Dejala je da je vprašljiv njegov vpis v redno šolo zaradi teh težav ki jih pač ima.Res je še leto in pol do šole,samo sem zelo zaskrbljena.Drugače doma ne kaže agresije,le tu in tam se spopadeta z mlajšim bratcem,ki je otrok z PP in ima postavljeno diagnozo CP Dyplegia-Spastica.Res nevem kako še naj motiviram sina da se bol osredotoči na dejavnosti v vrtcu in da nebo moteč za vso skupino?Upam da me boste znali kako usmerit ali mi pa vsaj pomagat z kakšnim nasvetom.
LP Zaskrbljena mamica
Tudi sama imam hiperaktivnega sina.Tudi mi smo imeli velike težave že v vrtcu in nato v1.r OŠ.Nato sem se obrnila k pedopsihiatru kjer je dobil zdravila in z pomočjo teh zdravil,pedopsihiatra in z strani šole,ki ga je sprejela takšnega kot je ,je sin zrasel v čudovitega otroka.Ni nam bilo lahko,ampak z veliko potrpljenja in poguma je šlo.Vem,da je bilo pismo namenjeno za gospo Petro,ampak ko sem brala sem imela občutek ,da je to moje pismo,ki sem ga napisala pred štirimi leti.Pogumno naprej,ker ni tako zelo črno kot se vidi.LP
Tudi jaz kot mama sina s HKS bi vam svetovala, da se obrnete na strokovnake, ki naj začnejo počasi delati z vašim sinom.
Kajti, ko se začne šola je prepozno, ker se zadeve zakomplicirajo do ….
Tolpo priporočam Svetovalni center v Ljubljani, kjer res vedo kaj delajo,
pa knjigo Exploziven otrok, kjer je kar nekaj nasvetov, da lažje shajamo z otrokom.
Pa veliko potrpljena vam želim
Lepo pozdravljeni!
Tudi pri mojemu sinu je bilo v vrtcu tako, pa smo se obrnili na Svetovalni center v Ljubljani na Gotski. Spremljajo ga od njegovega 5.leta kot otroka s hiperkinetično motnjo pozrnostjo. Določili so mu 3 ure tedensko individualnih ur kot pomoč pri učenju, ne pa vedenju in socializaciji, kar me zelo moti. Za letošnje šolsko leto naj bi začel z ritalinom, mi pa smo se odločili za našo doslednost.
Je brihten poba, a grafomotorika mu dela velike težave. Zdaj je v 4. razredu 9letke; vedno želi biti v središču pozornosti pa čeprav z motenjem pouka in nagajanjem, hitro se naveliča vsakršne aktivnosti, dogovorov se ne drži. Pa smo začeli represivno: odvzeli smo mu igrače, saj jih je samo razmetaval (dovoljujemo mu jih ob vikendih omejeno), sledimo mu dosledno na vsakem koraku: obuj copate, zapri vrata, ugasni luč, umij si roke-zobe-obraz,…dan za dnem že od malih nog….Vse kar je nam samoumnevno, moramo njega vedno slediti, ga opozarjati in stati za njim da opravi.
Posebej moramo pohvaliti njegovo razredničarko; dnevno prejemamo poročilo na ” Listu opažanja” za vsako uro pouka: motil pouk, se obračal, metal plastelin, pošprical-poplavil stranišče, poveznil deklici čez glavo PVC vrečko (za kar bi skoraj dobil kazen šole), metal kemečke v otroke…
Sin se zaveda, da ga spremljamo in da mu želimo pomagati, pa vseeno dela neumnosti, ki se jih zave šele po dejanjih! Včasih se počutimo tako nemočne, sploh jaz, očka pa reagira z jezo in kaznijo, kar pomaga le za kratek čas. Ni recepta niti vzorca za vzgojo otrok s PP.
Po novem letu je res obrnil nov list: postal je vzdržen pri “nagajanju”, poslušen in ubogljiv; mislila sem, da je to zaradi omejitev, ki jih ima in se trudi, da dobi nazaj v sobo lego kocke, mobitel in ostale priviligije. In res, nisem se zmotila; kakor smo začeli popuščati, je postal spet razposajen brez mere.
Zato pogrešam razne treninge samoobvladovanja, da bi se otrok naučil tehnike samokontrole, pa čeprav po otroško. Za tako pomoč bi bila res hvaležna.
Res sem se razpisala in hvala vsem, ki boste to brali! Pa saj se tako poredko…še naprej bom spremljala vaše izkušnje, morda se še kdaj oglasim…
Lep pozdrav vsem,
Ali ste prepričani, da to vaš otrok dela samo za to, da bi vas jezil ?
Ali ste kdaj pomislili, da je njegovo funkcioniranje odraz drugačnega delovanja možgan.
Ponovno toplo priporočam knjigo Exploziven otrok ter pa knjigo Hiperaktiven otrok: psihomotorična terapija, ki jo imajo tudi v Svet. centru v Ljubljani.
To ne pomeni, da je otroku potrebno popuščati, doslednost je še kako pomembna, ampak metode motivacije pri teh otrocih enostavno ne delujejo, ker tega ne zmorejo vedno.
Ves, učenje te samokontrole, ki si jo mi vsi tako želimo, poteka pri otroku skozi leta ob pravilnem ravnanju staršev, učiteljev v šoli in ne nazadnje strokovnjakov v Svet. centru. Saj ravno to je problem teh otrok; jaz rada rečem, da svet dojemajo po svojih normah, okolje okoli njih pa HOČE, da delujejo po naših normah.
Verjemite, da vem o čem govorim: moj otrok je sedaj v 7. razredu, naredil že velik napredek, pa vendar se še vedno prebijamo skozi razno razne težave.
Zelo težko je posploševati značilnosti otrok s hiperkinetično motnjo v razvoju: vsak ima svoje teževe!
Veste saj jaz ne delujem vedno tako kot bi morala in sem vam svetovala, ker enostavno ne zmorem: vedno bi morala imeti neskončno veliko potrpljenja za vse drobnarije in vztrajanje pri zahtevah: “takoj in zdaj”
p.s.
Ne razumem pa zakaj je razredničarka pohvaljena za dnevno listo “grehov”, ki jih je ta dan naredil.
To ni samo iskanje pozornosti, čeprav tako izgleda, dostikrat ja tudi klic na pomoč, pa če se sliši še tako čudno. Otroka je potrebno zaposliti, preusmeriti njegovo dejavnost v pozitivno smer, ampak to pa od učiteljev zahteva veliko znanja, ki jih običajno nimajo.
onchy,
sama sem ob vašem branju se tudi spraševala podobno kot Sasina – Zakaj “lista grehov”? Zakaj ne lista dobrega vedenja?
Je pa tako kot je napsisala Sasina, otrok ne počne stvari namenoma, da bi nas jezil, so pa odraz drugačnega funkcioniranja možgan, lahko tudi klic na pomoč…
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Saj ni samo lista grehov; ja pač list po urniku in opažanja med posameznimi urami. Kot sem že omenila, se je letos stanje poravilo in z olajšanjem smo začeli ugotavlajti, da sin sodeluje pri pouku, večkrat je pohvaljen…vendar pa v podaljšanem bivanju vedno znova pada v konflikte. List opažanja je namenjem predvsem dnevnem sledenju vednju sina; sam namreč vidi dogodke drugače, reagira impulzivno in o tem se doma pogovorjamo, ugotavljamo kako bi laho in kako naprej…tudi sošolci ga dobro poznajo, znajo ga izzvati, on pa odreagira kot pač zna…največkrat agresivno. Razredničarka, roko na srce, sprotno rešuje knonflikte in se resnično trudi; imam občutek, da je s srcem pri delu. Žal pa opažam, da je vedno več tistih, ki bi s poklicem in strokovnostjo lahko naredili veliko več, pa so pač samo v službi…
Pa lep pozdrav vsem,
Kot bi brala o sošolcu moje hčerke. Ne vem, ali ima postavljeno kakšno diagnozo, imajo pa z njim velike težave, ne samo zaradi motenja pouka, tudi zaradi nasilja do sošolcev, v nekaj primerih je prišlo tudi že do lažjih poškodb.
Pred dnevi je hči razburjena prišla iz šole, posredno je bil kriv ta deček – pač drugi znajo izkoristiti njegovo eksplozivnost in ga potem izzivajo ali nagovorijo, da se spravi na koga. Sošolka je bila jezna na mojo punčko in je šla to povedat temu fantku ter mu rekla, naj jo natepe. On ji je pa seveda z veseljem ustregel, saj komaj čaka kaj takšnega. Joj, kar zabliskalo se mi je pred očmi. Vem, da je staršem težko, saj morajo stalno poslušati pritožbe, starši drugih otrok včasih kar osebno “napadejo” to mamo in ji solijo pamet, kaj naj naredi z otrokom (kar se meni zdi res skrajno adijo). Ampak očitno bo treba vzgajati kar cel razred. To sem že povedala tudi učiteljici.
onchy,
vašega otroka sicer ne poznam – ampak očitno potrebuje več strukturiranih aktivnosti – tudi v podaljšanem bivanju.
Če ima učiteljica v šoli posluh zanj – ne piše samo liste grehov – in zna prisluhiti vašemu sinu in pravilno usmerjati njega in sošolce – bo s časoma najbrž konfliktov pri pouku manj. Manj pa jih bo tudi z dozorevanjem.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Petra!
Alil ahkozahtevam dodatek za nego.Če imam dodatek odobren že pri mlajšem sinu zaradi prirojene napake.Sedaj so ugotovili da ima naš8 letnik težave z zbranostjo pri pouku preglede delava na metelkovi in so mu postavili že diagnozo hiperaktiven.Ali mi nego odobrijo lahko še enkrat.?Zanima me vaše mnenje.Ali se mi splača vlagat?
lp-hvala
popui,
če prav razumem mlajšemu sinu pripada dodatek za nego zaradi prirojene napake, pri starejšemu pa so ugotovili hiperaktivnost?
Žal za samo za hiperaktivnost ne morete dobiti dodatka za nego, lahko pa sprožite postopek usmerjanja in otroku zagotovite dodatno pomoč v šoli. Kaj pa menijo na metelkovi?
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Sedaj mu delajo še dodatne teste in bila sva poslana k psihiatrinji na slomškovo.Ta pa meni da bi moral septembra začeti jemati neke tabletke za zbranost.Hotela jih je uvesti že sedaj a sem odklonila,ker sem skleptična kar se zdravil tiče.Otrokje 8 let zdrav kot riba imel je v 8 letih enkrat antibiotik in 3 prehlade.
Zanima me še za najstarejšega,imam namreč 4 sinove,,Starejši ima dokazano barvno slepoto.Ali se pri njem lahko kaj uveljavlja.
Imam 4 in niso skoro nič bolani kar se standardnih bolezni tiče imajo pa izvenstandardne:-1 barvno slepoto
-2 hiperaktivnost
-3 še testerajo na barvno slepoto
in-4 ima prirojeno napako zakatero gre 2.4 na 6 operacijo
Ne vemm ali bodo moji vse pobrali najslabše karse da v zdravju
hvala za odgovore
lp-ursa
Učiteljice v popoldanskem varstvu se večkrat menjajo; na žalost moj sin hitro začuti, kdo ima avtoriteto, oz. če je učiteljica mlada, prijzana in nežna, v njemu kar narašča igirivost, kar vodi v nagajivost in če se učiteljica takoj ne odzove ostro, ima do konca z njim težave. Pri njemu namreč z dogovori in pregovarjanjem ne dosežemo veliko; bolje se odzove in hitreje odreagira če reagiramo ostro, čeprav z grožnjo na kazen, ki jo potem tudi dosledno izvedemo. Samo tako smo uspeli, da je začel razmišljati o svojih impulzivnih dejanjih; to pa ne uspe vsakemu, tudi meni ne, ker sem zelo tolerantna in strpna, pa zato v začetku nisem znala z njim. A se učim nenehno, čeprav mi je potem težko pri srcu in sem zelo utrujena od psihičnega napora; se mi zdi, da moram delovati prav “žleht”, da vidi kako resno mislim na pravila in norme! Morda bo z odraščanjem res bolje, a se včasih bojim najslabšega…
Pa še to: opazziti je, da je do moškega spola bolj zadržan, previden in si ne dovoli izpadov. Skratka, učitelji pri nejm več dosežejo kot učiteljice…
Ehhh jaaa…. LP