Pozdravljeni!
Pred dvanajstemi leti sva se z zeno porocila. Kmalu se nama je rodil sin. Edinec. Priblizno dve leti po rojstvu se je zena ohladila. Prakticno vsak vecer sem dajal pobude, skusal biti pozoren na vseh podrocjih, razbremenjeval,… ona se zvecer rada stisne k meni, to je vse. Za razlog mi navaja njeno zamero, ker se po njenem nisem dovolj trudil, da bi obdrzala sluzbo. Bila sva zaposlena v istem podjetju. Bil sem v vlogi soodlocanja kdo bo kadrrovski visek… ne verjame mi, da sem naredil vse.
skratka, spolnosti ni. Stara sva 35 let. Njenim starsem in prijateljem je vse to razodela.. ni mi bilo ok, da vsi vejo, da skoraj nisva intimna… vzrok je njena zamera zaradi sluzbe. V desetih letih sva spala skupaj mogoce dvajsetkrat. Trudim se, kakor se pac trudi moski. Skusam jo razumeti. Drugega moskega nima. Po teh letih suse pa sem zacel opazati sebe, da me manj zanima.. nisem razmisljal o ljubici, zadnje case pa imam vsega poln kufr. Na mojo zeljo da greva v posvetovalnico, ker mogoce tici problem drugje se ne odzove. Hm. Kaj naj se povem.?

Lp

Toplo pozdravljeni,

izguba stika in pozornosti med vama, se odraža na pomanjkanju spolosti. Iskreno verjamem, da vaša žena ni izgubila želje po spolnosti, le potlačila jo je. Želja po spolnosti se vrne, ko je v odnosu bližina. Čutim vašo stisko, ker zavračanje spolnosti vaše žene dojemate, kot da vas nima več rada, da ji ni mar za vas. Kot moški skozi telesno predajo čutite, da ženo iskreno ljubite in če se vam žena preda čutite, da tudi ona ljubi vas. Ker tako globoko in močno doživljate le svoj svet, v katerem je sedaj že zamera, bolečina, občutki zavračanja, ne zmorete do njenega notranjega sveta. Tam vas čaka, še vedno in upa, da jo boste začutil. Ves čas vam sporoča, da je sama, verjetno se počuti utesnjeno, izguba službe jo je prizadela in domnevam da tudi, privezala na dom? Ji manjka osebnega prostora, je preveč obremenjena, ker je drugim ves čas na razpolago, zanjo pa ni časa in prostora, da bi živela tudi sebe?

Ko jo boste začutili, ji ovrednotili kar čuti, ji dali občutek, da jo razumete, ko bo zares čutila, da ste odprti nanjo in vam lahko zaupa, se bo ponovno predala. Njeno telo se bo sprostilo. Čustvene blokade med vama so prerastle v hlad, zamero, stisko in osamljenost. Vi ste sami ob njej, ona je sama ob vas. Nobeden se iskreno ne odpre in ne začuti drugega, nobeden iskreno ne pride nasproti drugemu. Ona doživlja ob vas, da vam je samo do sexa in da je ne čutite. To je stavek, ki ste ga najverjetneje že slišali od nje in če ga ne slišite več, potem je že zelo hudo. Ko ženska utihne in neha iskati, neha čakati, se pri njej začne prebujati obup. V nekem trenutku pride do točke, ko se tudi sama izgubi in ne zmore več nazaj. Po dvajsetih letih se par velikokrat uzre drug v drugega in se vpraša, ali ima to sploh še smisel. Vendar problem ni nastal včeraj, prisoten je že leta in tiho raste med vama. Nekega dne vaju preseže in vidva ne čutita več potrebe po bližini, le željo po umiku in po osebnem prostoru.

Vajin svet je poln tesnobe in strahu. Samo če boste za trenutek pripravljeni pozabiti nase in na svojo zamero, boste lahko dosegli in se dotaknili njegega sveta. Čaka vas, tako kot vi čakate njo, vsak večer v postelji in ker je ne začutite, spite sami, v sebi tiho jokate in se sprašujete že leta, zakaj vas zavrača, kaj je z vami narobe, kaj ste naredil narobe, kako priti do nje, kaj je z njo narobe, ali niste naredili vsega zanjo in za odnos? Kajti vi resnično čutite, da ste naredili vse, trudili ste se vsa ta leta, jo iskali, na svoj način, prosili, na koncu pa ste ostali sami v postelji ob njej, torej v prostoru, ki bi moral izražati vajino povezanost, toplino, bližino in ljubezen.

Če torej ne zmoreta biti iskreno odprta drug na drugega, se tudi čutiti ne moreta. Živita iz dneva v dan v strahu pred ponovno zavrnitvijo, v strahu pred zapuščenostjo, kjer ni prostora za bližino. Posledično temu strahu, pa si počneta ravno to, česar se najbolj bojita, zavračata se, zapuščata (čustveno), drug drugega potiskata od sebe, ob tem pa se vedno bolj zapirata drug pred drugim. Vam je počasi tega iskanja in prosjačenja že dovolj, njej pa tudi. Odgovor za vajin odnos, pa je zelo preprost. Dovolita si živeti sebe, se ponovno začutiti in se imeti rada. Pokažite ji, da vam je resnično mar do nje, kaj čuti in kaj doživlja, pokažite ji, na način, da bo vedela da čutite z njo. Ženska ima zelo močne senzorje za resnico, za čutenja in resnično ve, kdaj ste odprti in iskreni, kdaj jo resnično čutite. Tukaj ni krajše poti, ni bljižnjic, ali jo čutite, ali ne in glede na vašo odprtost se odziva tudi telesno. Vi ste zablokiral čustveni del, ona telesni.

Priporočam vam knjige od John Graya: Moški in ženske v spalnici pa tudi druge njegove knjige. Premalo veste o čustvenem svetu ženske, kako pa bi, sa niste ženska, lahko pa veliko tega, kar živi tiho v njej, kar so njena hrepenenja in potrebe, spoznate in najdete na novo, če le čutite iskreno željo, da bi jo resnično radi poiskali v njenem najbolj ranljivem svetu, seveda na nežen način.

Vse dobro vam želim in srečno