po vseh ugotavljanjih in težavah, ki smo jih dali skozi, me zanima naslednje. V 8 mesecu nosečnosti sem imela pregled zaradi brisa, ki je bil sicer negativen, vendar 2. Moja ginekologinja me je napotila naprej, vendar ta zdravnik ,ki sem bila napotena k njem mi je najprej rekel zakaj me sploh pošilja, ker sem čist pred porodom, v nadaljevanju me je vprašal, če imam kaj tažav in pričev z pregledov, nakar me je zadel v sluznico in sem začela krvaveti. Po vsem tem sem se zelo vstrašila in sem na mizi padla skupaj, hitro sta me s sestro spravila k sebi in počasi sem lahko zapustila ordinacijo. Od tega trenutka dalje je bil moj otrok bolj miren in je na teži prodobila zelo malo (340 g), to je bilo ugotovljeno po porodu na ponovnem pregledu. Zanima me naslednje ali je lahko to vzrok, saj mi je nevrologinja rekla, da je otrok doživel šok v nosečnosti.Otrok je star 18 mesecev in ima že potrjeno CP, sicer hodi in je umsko vredu ( psihološki test). Zanima me pa tudi naslednje odločamo se še za enega otroka, vendar nas je pošteno strah, kako bo, ni pa nikjer osebe, ki bi se lahko z njo pogovorila svoji ginekologinji pa nezaupam več in jo bom tudi zamenjala. Hvala za vsakršnekoli informacije in lep sončen pozdrav.

Spoštovani,

malo zamujam z odgovorom, kajti tu so naše poletne terapevtske kolonije in malo drugačne obveznosti.
Ob vaši pripovedi se mi odpira kar nekaj vprašanj in nejasnosti. Težko ocenjujem napotitev na pregled in potek pregleda, kajti glede tega odločajo specialisti in s tem prevzemajo odgovornost.

Postavitev diagnoze CP že pri tako majhnem otroku in hkrati opis otroka me malo begata. Tudi mnenje o šoku v nosečnosti je pogumna izjava. A če imate to potrjeno, bo že držalo.
Hkrati pa moje izkušnje v poslušanju staršev velikokrat kažejo na to, da slišimo tisto, kar želimo slišati in marsikdaj je to vzeto iz konteksta tega kar strokovnjaki povedo, ker vsega pač v določenem obdobju ne zmoremo slišati.

Zato težko karkoli komentiram. Popolnoma razumem, da je v Vas vrsta pomislekov in vprašanj, celo strah in želja po sogovorniku ob katerem bi lahko razgrnili vse te skrbi. Želim, da si ga poiščete v svojem partnerju ali pa pri drugih odraslih osebah v svojem okolju. Seveda je bolje, da se odločite za drugega strokovnjaka, če dosedanjemu ne zaupate več.

Torej pridobite si informacije, a odgovornost za odločitev o drugem otroku je lahko le vajina s partnerjem. Garancije, da bo 100% šlo vse OK, pač nihče ne more dati. Včasih gre za napako, včasih pa le za splet okoliščin.
Če imate dvome, se odločite še za dodatne preiskave in ne le za menjavo zdravnika.

Srečno!

Marija