vzkipljiva mama
Pozdravljeni,
z možem sva poročena 9 let. Imava tri otročke. Moram reči, da smo kar srečna družina.
Težava je v tem, da sem jaz kar naenkrat postala zelo zadirčna do otrok, vse me spravi v bes nato pa kričim in priznam tudi udarim. Kasneje mi je seveda še kako hudo vendar se ne morem zadržati. Včasih se bojim sama sebe. Včasih mi gre na živce že če me samo sprašujejo ali če govorijo en ćez drugega. Vedno nekdo nekaj hoče od mene. Vem sama sem želela te male sončke in ni mi žal imam jih najrajši na svetu, zato sem se tudi opogumila pisat o težavah.
Prvi otrok je malce bolj miren, je ubogljiv in preveč zaprt vase. Zelo amlo pove kako je preživljal dan, kaj so videli, počeli… ( tudi sama imam podoben karakter ).Kako naj mu stopimo nasproti da zvemo kaj več od njega?
Drugi malček pa je čveka, non stop govori in ne neha do večera ko zaspi. Vse ga zanima, nenehno kaj sprašuje, poje, skače, pleše enostavno ne more biti pri miru. V vrtcu ima s tem težave doma pa tudi. Ponavadi me ob živce spravi ravno on. Ne uboga, vedno mora imeti zadnjo besedo ali dejanje ali pa oboje. Vedno želi biti na prvem mestu. Kolikor pozornosti mu namenimo nikoli je niam zadosti. Jaz potem vzkipim , kričim na vse grlo. Včasih se mi zdi da dela to namerno. Drugače je zelo bister fantič. Ampak sva si žal neprestano v laseh. Do njega imam že prav odklonilen položaj in vedno imam v glavi da bo spet nagajal ….
Tretja težava pa je v zvezi s spolnostjo. Po tretjem porodu mi enostavno ni več do seksa in mi je vseeno če še kdaj seksam ali ne. Seveda, ko se stvari lotiva nisem tega mnenja. Ne vem ali sem preutrujena…, vedno čakava en na drugega da začne stvari. Med nama ni več dotikanja, poljubov, nežnosti, skoraj nikoli nisva sama. Kako naj si pomagava da bova zaljubljena kot nekoč.
Tudi mož pravi, da sem sitna in kar naprej nekaj tečnarim, o pospravljanju ( rada imam red ) in sedaj ko so otroci v peskovniku je mivka res po celi hiši. Takoj znorim ker me to moti. Zdi se mi da so res vsi dnevi enaki. Služba, vrtec, igrišče, kopanje, pravljica, spanje…
Ne mi svetovat da naj grem pač kam sama ker je vedno enako ko pridem domov.
Svetujte mi kako naj bom boljša mama in žena.
lp
Lep pozdrav!
Gospa, utrujeni ste, nimate prostora zase. Malo pa bo treba tudi razpreči pospravljanje. Red pri treh majhnih otrocih? Zakaj si to počnete? Od kje vsa ta stiska? Neka srednja meja pospravljanja, je čisto zadovoljiva, ne poskušajte otrok navajat na sterilnost. Otroci potrebujejo sproščeno otroštvo. Red je do neke mere potreben in zdrav, saj daje strukturo in meje, pretiravanje pa otroka duši, jemljete mu kreativnost, sproščenost in ustvarjalnost.
Glede odzivov pa bi vam svetovala. Ko otrok začne v vas prebujati stisko, začnite z mirom ponavljat za njim. Ne vzemite vsake njegove stiske tako “resno”. Kaj želim reči s tem. Seveda je potrebno vsako otrokovo stisko vzeti resno, vendar ne na način, da so vaši odzivi destruktivni. Začnite opazovat otroka kako se vede, kakšna občutja vam povzroča, ker tale ta drugi je najverjetneje odreagiral na sistem tako, da vas jezi. In občutja, ki jih čutite ob njem, čuti tudi on. Jezen je, besen, ovrednotite mu to.
Vaša jeza, gospa, bi pa morala iti nekam povsem drugam. Nekje drugje, bi morala dobiti prostor. In ker tam, kjer bi morala biti nima prostora, jo vaš sin zelo pridno vzpodbudi v vas. Vsak otrok ima vlogo v sistemu, bolj kot je vloga vezana na sistem, bolj je sistem “poškodovan”.
In ker vsi živimo v sistemih, vsi do neke mere nosimo sistemske vloge. Opazujte otroke in se poskušajte odzvati drugače, kot bi odreagirali na impulz. Ob prvem otroku pa samo vztrajajte in verjemite vanj. Predvsem pa naj bo sprejet takšen kot je. To je bistvo. Naj ne bo označen kot drugačen in premalo odprt. Ker bolj kot boste to videli v njem, bolj bo to postajal.
SAbina Stanovnik
spec.zakonske in družinske terapije
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
030/333-009
[email protected]
