S partnerjem živiva pri mojih starših, v isti hiši ampak imamo ločeno gospodinjstvo.
Moja mama se je že od nekdaj rada vtikala nos v najine zadeve. Recimo, kadar sva bila oba v službi je rada hodila po stanovanju….kolikrat ne vem, ampak kadar je bilo kaj prestavljeno, zamenjano, sem to pač opazila. Sem jo tudi na vse mogoče načine prosila, naj tega ne počne, da je to najin osebni prostor, da nočeva, da vdira vanj. Ogromno krat sem se pogovorila z njo, da tega ne maram, sploh pa tega ne mara moj partner…ampak prav nič ni pomagalo. Tisti čas je že rekla, da tega ne bo več počela. Tudi partner mi je rekel, da ne more biti sproščen ker nikoli ne ve, kdaj bo prišla tašča gor. Nekajkrat ga je že namreč “zalotila” pri taki stvari, ki si je človek res ne želi, da jo vidi tašča.
Potem sem zanosila, in imela sva imela načrt se preselit v manjše stanovanje…ampak mama je bila vsa objokana, tako potrte je že dolgo nisem videla… tako, da se selila nisva. Malce tudi zaradi stroškov, ker varčujeva za nakup lastnega stanovanja.Sedaj, ko imava dojenčka, pa pride vsakič, ko dojenček zajoka. In vsakič ji rečem, da nočem da hodi v naš osebni prostor. Vem, da je moja mama, da je hiša njena, da noče nič slabega, v njej je res sama dobrota. S tem želi samo pomagati, pestovati vnučka, ampak ji na nobeni način ne morem dopovedati, da bi radi imeli svoj osebni prostor. To ji govorijo vsi, moj oče, njene prijateljice…ampak vedno odgovori z izgovorom, da hoče samo pomagat.
Moj partner je potpežljiv človek. Ampak to ga moti vse bolj in bolj. Se zavedam, da je moja dolžnost, da vzpostavim meje svoji mami, ampak jih ne morem, poskušala sem namreč že vse. Prosim pomagajte. Svoje mame nočem na noben način prizadeti, ampak z njenim vtikanjem trpi partnerski odnos. Ali bo tako večno, dokler se ne bomo odselili? Ali je sploh kaj, kar lahko storim?

Lepo pozdravljeni,

vaša mama je zelo skrbna ženska, ki želi vsem le dobro. Vam pa je ob njej težko živeti, saj nimate občutka, da je ta prostor, kjer ste si uredili dom, resnično samo vaš. Življenje s starši zahteva veliko prilagajanja in sprejemanja, kajti naša razmišljanja in čutenja drug drugega so različna. Pišete, da ste naredili že vse, da bi ji postavili meje. Poskušajte še z družinskim pogovorom, kjer boste prisotni vsi, tudi oče. Težava, ki jo čutim je bolj v tem, da se bojite njene prizadetosti in užaljenosti. Mama bo morda res malo prizadeta, vendar bo razmislila o tem, kaj ji želite sporočiti. Tudi sama bo morala najti odgovor, koliko stika je primerno in koliko je preveč. Preveč skrbite za druge, trpite pa vi sami. Strah je resnično odveč, mama bo že predelala svojo tesnobo, vi boste pa mirnejši in bolj sproščeni, pa tudi vaš partner se bo sprostil.

Vse dobro vam želim in srečno.

Ta mama čustveno izsiljuje [sub]ampak mama je bila vsa objokana, tako potrte je že dolgo nisem videla[/sub].
Verjemite, da bi preživela, tudi če bi se odselili stran.
Ni je treba več ščititi.
V redu, je vaša mama, sigurno vas ima rada, se trudi po svojih močeh… ampak ona ni vaš otrok, niste dolžni skrbeti zanjo, za njen čustveni svet, za njene potrebe.
Vi imate vašo družino, svojega otroka, svojega moža.
Poskrbite zase, za svojega otroka, postavite meje, mami dostojanstveno povejte, da se ob njenem obnašanju počutite … (prizadeti? jezni? stisnjeni v kot? obupani).
Ne več toliko skbet za mamo; je odrasla ženska, bo preživela tudi, če enkrat ne boste več živeli skupaj z njo.
Še koristilo ji bo.
Vam pa tudi.

Draga Lavitaebella.

tvoja vita bi bila bella, če bi ti nehala stiskati žepe in odnesla svoje krilo in svojo malo družinico ven iz tiste hiše takoj!
Kot veš, vse najemnine niso tako bajno drage, da si ju ne bi mogla privoščiti. Veš tudi, da ni potrebno se voziti v novejšem avtu, da tudi 12 let star avto je kot šus! Dej se postavi na svoje noge, tvoji starši so si sami morali pomagat, niti vidva ne bota umrla od tega.

Nikar se ne kregaj z mamo! Nikar ji ne obrazloži preveč na široko (so ji že ostali neuspešno dopovedovali), povej samo, da se selite bogu za hrtom ker…..je tam super razgled. Ali pa da se selite v center, ker so žurke pri roki. ..(pa ne mislim, da potrebujete razgled ali pa žurke)
Verjamem, da je tvoj partner potrpežljiv, ampak glej resnično potrebujeta mir. Verjamem, da mamo tudi povabita na obisk in da zato ne bi bilo bojazni, da bo ona kar naenkrat izgubila stik z vami. Veš veliko otrok, se ne spomni povabit svoje matere in očeta na obisk. Vidva pa vidim, da bi jo povabila, zato kar povejta naglas, da se selita jutri in da boste naredili eno celo žurko, vabljeni vsi. Potem pa, da nočeta videti nobenega en mesec!
Če narediš iz tega eno lepo praznovanje in dobro voljo, mama ne bo užaljena, jokala bo še vedno, ker je to pač njen način, jo bodo že drugi tolažili. Vnuka in vas bo tudi lahko še videla, saj se ne bote selili na drugo stran zemlje!
Srečno osamosvajanje! 😀

Zanimivo. Jaz vidim nespoštovanje, neupoštevanje dogovorov, neupoštevanje meja in čustveno izsiljevanje.