Vrtec-uvajanje
Živjo, moja hči je šla v vrtec pri dveh letih in pol – prej so jo dobro leto pazili moji starši. Je mirna, čustvena, občutljiva, zelo prijazna in tovariška in vstop v vrtec je zanjo predstavljal velik šok – kljub vsem pripravam, prejšnjim obiskom vrtca itd. Rezervirala sem si dopust za enotedensko uvajanje, najbrž pa je tudi zaradi stresa po nekaj dneh hudo zbolela. Po bolezni je bil povratek v vrtec zelo travmatičen – kljub zelo prijaznim vzgojiteljicam. Jutranje milo jokanje in trganje otroka od sebe je bilo tudi zame gotovo daleč najbolj pošastna izkušnja do sedaj. Dvomim, da bi jo zmogla ponoviti z drugim otrokom. Situacija se je malce izboljšala, ko je hčerko začel voziti v vrtec mož. Danes je hčerka stala 5 let, v vrtec hodi še kar rada (navdušena nad njim še vedno ni), našla si je svoj krog prijateljev, z njo se ogormno pogovarjamo o tem, kakšen dan je preživela, sprašujemo jo vse mogoče, iz njenih odgovorov pa je moč zaznati, da jo v vrtcu marsikaj moti – absolutno prevelika skupina (24 otrok), kričanje in divjanje, pretepanje in obračunavanje med vrstniki, to, da vse počnejo po urniku- celo na wc hodijo ob uri, v njem pa najde tudi svoja drobna veselja- najbolj se veseli angleščine, plesnih uric, pevskega zbora – torej tega, da se nekaj dogaja. Rekla bi, da se njene vzgojiteljice sicer bolj ali manj trudijo z otroci, da pa so pač le ljudje, da je preveč otrok v skupini, da bi bila možna bolj osebna obravnava otroka. Ker program teče le od 8.30-11.30 in sta obe vzgojiteljici skupaj prisotni le nekaj- 4 ali 5 ur na dan, se včasih še vedno ne morem znebiti vtisa, da se z otroci premalo ukvarjajo – po kosilu so večinoma prepuščeni sami sebi… Še vedno tehtam pri sebi – vrtec da ali ne – še posebno, ker se mi dozdeva, da za varstvo odštejemo veliko preveč denarja. Kaj mislite drugi?
živjo!
Moja hči je šla letos prvič v vrtec – stara je 3 leta in 4 mesece.Prej je bila zelo družabna in potepuška kot majhen potepuh. Prijazna, čustvena, tako, da vsakomur zleze pod kožo. Ko sem jo prvič pripeljala je bila vesela, pa tudi nasvidenje mi ni rekla od presenečenja. Pustila sem telefonsko številko, bila dosegljiva in ko sem po 4 urah prišla ponjo je bila depresivna, objokana in prestrašena. Moram reči, da se je vrtca zelo veselila, ker smo jo tudi pripravljali nanj. Sedaj se že 3. dan joče in sprašuje zakaj moram pa jaz v vrtec? Na našo nesrečo je zbolela tudi pomočnica vzgojiteljice, tako da je 1 sama vzgojiteljica z 20 otroki v skupini. Joče se zvečer, ko ji omenim, da bo šla naslednji dan v vrtec, joče zjutraj….Jaz pa trpim še bolj, ko vidim, da trpi ona. Moram še dodati, da smo jo dali v vrtec zato, da razbremenimo stare starše in da bo v družbi vrstnikov, ker je zelo družabna, sedaj pa je vse bolj ali manj presenetilo njeno obnašanje.Sedaj se sprašujem ali ima smisel siliti jo v vrtec ali počakati še 1 leto?
hvala za odgovor,
Midva sva vzela 14 dni časa za uvajanje, in upava da nama bo uspelo, brez hujših težav, po 3 dneh ni videti nobenega napredka.
V bistvu še vedno iščemo, kaj naj bi bilo v vrtcu to, kar naj bi ga veselilo, neka svetla točka in bomo gradili na tem naprej.
To, da se premalo individualno ukvarjajo z otrokom sem tudi meni zdi, sem imel občutek da se nekateri otroci dolgočasijo, drugi so pa žalostni.
Moja hči je sicer stara šele dobro leto, bila je prve tri tedne v privat varstvu, kjer je kljub temu, da sem hodila z njo na uvajanje nekaj mesecev in je bilo brez težav, jokala cele dneve, nič jedla, nič spala. Potem smo jo dali v jasli, šla sem z njo trikrat na uvajanje. V jaslih zelo uživa, prva dva tedna je zjutraj malo pojokala, ko sem jo pustila, sedaj pa že sama teče v igralnico in lepo je in tudi zaspi brez problema. Glede na tako negativno izkušnjo s privatnim varstvom, kjer sem dobila občutek, da se gospa ni niti malo angažirala, da bi hčerko zaposlila, sem nad vrtcem nacdušena, ker se igrajo, pojejo, postanejo kmalu samostojni (po treh tednih že sama je), so veliko zunaj. Res pa je, da je pri nas skupina manjša (11 otrok) in so vzgojiteljice zelo zelo prijazne.
Zdravo,
moja hči je bila stara 3 leta, ko sem jo vpisala v vrtec. Izbrala sem si mesec maj, zaradi lepega vremena, in zaradi tega, ker takrat ne pride veliko novih otrok v vrtec in se posledično vzgojiteljice vzamejo več časa za novega člana. To se mi zdi zelo važno za tiste ki še niste dali svoje otroke v vrtec. Ne nazadnje je tudi manj dihalnih bolezni v maju.
Ne glede na to, je deklica pač prve dni tudi občasno jokala. Vzela sem si 3 dni dopusta, in te dni je bila po 3-4 ure, potem pa normalnih 8-9 ur. Občasno se je jokala tudi po enem mesecu, tako da je to res v veliki meri odvisno od samega otroka, seveda tudi od okolja, drugih otrok, vzgojiteljice, pa če lahko pretiravam tudi od vremena je odvisno…
Tako, da je zdaj mogoče mal hudo, čez kakšen teden dva, bo bistveno bolje, sigurno!!
Še enkrat hvala za ogovore,
Tako kot Nives pravi za vsako stvar je potreben določen čas.
Midva sva izbrala tako skupino kjer sta samo dva nova otroka, naj bi vzgojiteljica imal malo vač časa za najinega mulca, pa je gospa ravno odšla na bolniško.
Glede vpisa je pa tako, da so v treh vrtcih v Ljubljani v katerih sva bila sprejemali nove otroke le v septembru.
Se vam zdi vredu ideja, da bi imel otrok v vrtcu fotografijo družine.
Se vam zdi nepotrebno, brezveze.
Fajn da se lahko mal potolaži
ali pa moteče, ker ga bo spomnilo in povečalo željo po domu.
LP
Lahko bi se zgodilo, da bi fotka mamice in očka, ki bi jo otrok gledal v vrtcu, otroka še bolj razžalostila- v stilu, mami, oči, kje sta, zakaj sta me pustila tu itd….
Moja hči občasno odnese s seboj v vrtec katero izmed plišastih živali – ona jim pravi prijatelji – , odnese jih pa po njenih besedah zato, da vidijo, kakšen je vrtec, kakšni so otroci in vzgojiteljica… Čeprav nisem pristaš nošenja igrač v vrtec, je s plišastimi najbrž še najmanj težav- se ne zlomijo, pokvarijo, ker so mehke in prijetne, se otrok z njimi lahko tudi “pocrklja”. Naša vzgojiteljica je pripravila ličen zaboj za igračke, ki pridejo z otroci v vrtec za en dan – med skupno igro otroci odložijo igračke tja, ob odhodu domov pa igračo samo poberejo iz zaboja (da ne preživimo celega popoldneva ob iskanju izgubljenega medvedka).
Lp, Ali
Zivjo,
Tudi jaz imam 2 otroka (3 leta in 1 leto) v vrtcu letos prvic.
Moti me, da si lene vzgojiteljice privoscijo in zahtevajo tudi 3 tedne uvajanja po urniku od nekaj minut do nekaj ur na dan in to v razlicnih casovnih obdobjih. Zena je na njihovo zahtevo morala vzeti bolniski stalez.Posebno me moti, da mora zena z mlajsim otrokom ves cas njegovega bivanja cakati “v pripravljenosti” v WC-ju ce bo zajokal. To je sramotno za poklica varuska in vzgojiteljica.Se vsakdo tudi iz te stroke mi je po pripovedovanju zatrdil, da je to lenoba vzgojiteljic.
Glede cene pa tole: cena za 2 otroka (vrtec in jasli) znasa cca 50.000,00 SIT. Ce otrok manjka se za tisti dan odsteje 300,00 SIT.
Ce manjka cel mesec je racun za cca 6000,00 SIT manjsi. To je po mojem mnenju krsenje zakona, ker placujes usluge, ki niso bile opravljene (cuvanje otrok). V avgustu je vrtec celo 2 tedna zaprt ti pa placaj polno ceno in se znajdi z varstvom kakor ves in znas.
Pa se malo racunice:
OD zene zansa 80.000,00 SIT.
Minus vrtec 60.000,00 SIT je 30.000,00 SIT.
Ce ostane doma in prejme 30.000,00 SIT nadomestila smo finacno na nuli z plusom da smo lepo doma in pazimo otroke sami.
Ker do te tocke ni se nic pojedel in oblekel to pomeni, da drzava izkorisca starse z majhnimi otroki na vseh podrocjih, kar poglejte npr. cene obutve in obleke.
Vabim vse starse z majhnimi otroki, da se temu upremo z vsemi legalnimi sredstvi kar pomeni:
da se organiziramo in naredimo temu enkrat konec.
Od vas dragi starsi je odvisno ali bomo uspeli ali ne, zato odgovorite v cimvecjemu stevilu, vase mnenje je dragoceno.
prosim za cimvec mnenj
Pozdravljen felix,
glede uvajanja v vrtec smo se mi pogovorili in zmenili z vzgojiteljico, kako naj bi potekalo, je imela nakaj predlogov, kateri nama niso bili všeč in je obveljala najina.
Je pa tukaj nevarnost da se zameriš vzgojiteljici in to potem ona prenese na otroka.
Koliko časa in kako boš uvajal si sam določiš, ker najbolje poznaš otroka.
Glede stroškov in načina obračunavanja se strinjam da so visoki in mogoče ne ravno pravični in upravičeni.
To, da je otrok strošek sem pa ugotovil še predno se je rodil.
Revolucija na temo “pocenimo vzdrževanje otroka” pa mislim da nebo uspela.
Pozanimaj se, ali obstaja način da si v svojem primeru zmanjšaš stroške.
LP
Živjo, popolnoma se strinjam s tvojim pisanjem. V našem vrtcu – Murgle – je dogovorjeno, da se otroke uvaja 1 teden, v vrtcu na Jamovi pa so si gospoda dovolili staršem predpisati 3-tedensko uvajanje. Mislim,kva!?
In nikakor ne morem prebaviti tega, da je tvoja žena v Wc-ju čakala na otrokov jok….
Dejansko bi bilo na mestu sprožiti pobudo za drugačno izračunavanje oskrbnine v vrtcu – recimo, da otrok zboli, je doma 10 dni, v tem času ga jasno oskrbuješ ti, na koncu pa vrtec pokasira znesek, od katerega odštejejo le minimalni prispevek za hrano… Težka svinjarija!
V “naši skupini” je 24 otrok, ker je ena od vzgojiteljic zbolela, jih ta teden čuva samo ena – zelo zanimivo, kaj?
Obenem pa mene moti tudi to, da sta obe vzogjiteljici sočasno prisotni v skupini le cca 4 ure. Ta problem sem sprožila na sestanku sveta staršev, pa mi je bilo pojasnjeno, da drugače ne gre, ker pač vzgojiteljice in pomočnice delajo le po 5-6 ur dnevno. A se kdo vpraša, kaj lahko počne 1 vzgojiteljica, ko ji 24 mulčkov po glavi skače? Zelo se poudarja, da se je vrtec spremenil od časa mojega otroštva, da vrtec ni več le zgolj varstvo otrok, pa se mi dozdeva, da temu ni ravno tako….
Tistega, ki je postavil normative o številu otrok in vzgojiteljic v oddelku bi poslala k nam v malo šolo, da bi končno dojel situacijo…..
Ali
Ja se strinjam, veliko se govori kakšni naj bi bili vrtci, individualni pristop do otroka, potrebe otoka na prvem mestu, spodbujanje razvoja… bla bla bla
Na koncu otrok obtiči z slabo plačanim, slabo stimuliranim brezvoljnim osebjem.
Seveda so tudi izjeme.
Še en člen iz zakona o vtrcih
53. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba vrtca:
– če sta v oddelku prvega starostnega obdobja vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja hkrati prisotna manj kot šest ur in v oddelku drugega starostnega obdobja manj kot štiri ure (drugi odstavek 17. člena),
17. člen
(število otrok in število delavcev v oddelku)
Število otrok v oddelku prvega starostnega obdobja ne sme presegati dvanajst otrok, v oddelku drugega starostnega obdobja pa dvaindvajset otrok.
Dnevni in poldnevni program izvajata vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja. V oddelku prvega starostnega obdobja morata biti hkrati prisotna vsaj šest ur dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj štiri ure dnevno.
še url kjer sem snel člen iz zakona:
http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.html
Reči moram, da me je kar malo groza, ko prebiram vaše misli. Moram reči, da se bo verjetno mnogo staršev še težje soočilo z odločitvijo vrtec da-ne, po prebiranju tako zelo negativnih izkušenj.
Moja otroka sta oba obiskovala vrtec. Sin je šel v vrtec pri starosti treh let. Zjutraj sem ga oddala, čez tri ure pa sem ga prišla iskat… pa sem morala v igralnici čakati vsaj še pol ure, ker se mojemu sinu še ni dalo iti domov. Vzgojiteljica mu je -ker je hotel malicati, kot vsi ostali otroci- prijazno odstopila svojo malico, šele nato sva se lahko poslovila. Že drugi dan je bil v vrtcu polnih 8 ur… in v vseh štirih letih me ni niti enkrat pričakal žalosten, kaj šele v solzah. Pred odhodom v vrtec sta ga dve leti razvajali babica in prababica.
Hči je šla v jasli z enim letom, ker doma ni bilo več možnosti varstva. Meni je bilo seveda mnogo težje, saj sem imela občutek, da bom zamudila najpomembnejše dogodke v njenem otroštvu -prve korake itd… Tudi njeni dnevi v vrtcu so bili nasmejani, nobenega upora ni bilo… V primerjavi s sinom je mnogo prej postala samostojna in je precej bolj redoljubna (sicer je to verjetno v njeni naravi, vendar je tudi vrtec k temu precej pripomogel).
Spomladi se je moja deklica poslovila od svojih vzgojiteljic, saj je postala prvošolka in ob slovesu je bilo edinokrat, da sva iz vrtca odšli v solzah- on in jaz, saj se je zaključilo prelepo obdobje njenega otroštva.
Res lepo, da so se tvoji otroci tako krasno vživeli v vrtec. Jaz se, žal, ne morem znebiti občutka, da je vrtec bolj eno nujno zlo, kamor pridemo odložit otroke, ko smo v službi in jih spet dvignemo, z njimi pa tam počenjo kar hočejo – oz. bolje, počnejo tistih svojih 5,6 ur čim manj… S svojo slabo izkušnjo pa ne želim nikomur omajati odločitve pri vpisu otroka v vrtec – ljudje smo različni, otroci tudi, marsikaj v vrtcu pa je odvisno od vodje vrtca, največ pa od vzgojiteljic…. Menim, da je tudi staršev, ki so sicer zadovoljni z vrtcem, kar nekaj, kajne?
Morda pa je kateri od sodelujočih na forumu zaposlen v vrtcu in bi nam predstavil svoj pogled na zadevo?
Oba moja otroka sta šla v vrtec z 11 meseci. Prvič sem si sama od sebe rezervirala 3 tedne za uvajanje, drugič 1 mesec. Starejšo hčerko sem vpisala v vrtec na sosednji ulici. A že prvi dan sem doživela razočaranje! 11-mesečna punčka je bila v skupini skupaj s hrupnimi triletniki! Takoj sem začela iskati privatno varstvo ali vrtec, kjer je v skupini le isti letnik otrok. V nekaj dneh sem našla tak vrtec in tam je raj za take otroke. Uvajala sem jo 8 dni. V ta vrtec sem dala tudi sina. Hotela sem ga uvajati postopno, pa so rekli, da se v 1 tednu navadi. In se je res! Otroka sta zdaj stara 4.5 in 2.5 leta. Tudi bolna nista bila praktično nič (prvo leto hčerka 12 dni, potem so bile norice, po tistem pa oba skupaj 3 dni). Hčerka med dopustom vedno pogreša vrtec in včasih težko gre domov.
No Astra, ni tako hudo kot se je dalo razbrati iz napisanega, prepričan sem da je ogromno stršev in otrok zadovoljnih v vrtcu. Saj mi tudi delamo na tem, le prvi koraki niso najbolj vzpodbudi.
Če nebi verjel v to da je vrtec dober za najinega otroka potem ga sloh nebi vpisal.
Če poenostavim:
na eni strani se otrok upira spremembi = minus
na drugi strani imava močan nagon obvarovati, zaščititi otroka, pač z odhodom v vrtec je bolje izpostavljen resničnemu svetu. = minus
vemo da je potrebno narediti ta korak, če ne sedaj pa drugo leto, čisto racionalno razmišljanje = plus
In sedaj bi le želeli podporo in razumenavje osebja v vrstcu da izenači tehtnico 🙂
Če gre otrok z veseljem v vrtec potem sploh ni dileme in tudi nobenega problema
kot je v tvojekm primeru.
Lep pozdrav !
Ta teden tudi jaz uvajam svojo triletnico v vrtec. Moram povedati, da sem že lansko leto hčerko uvajala v drugem vrtcu, pa sem jo zaradi čudnih pristopov vzgojiteljic po dveh mesecih raje izpisala iz tega vrtca (če je otrok jokal, so ga vzgojiteljica az. varuhinje poslale ven, otrok je moral v kot,…)Hči je imela parkat hude nočne more, jokala je cele dneve (tudi doma) uvajala sem jo mesec dni in največkrat sem sama ostala v sobi z 12 otroki.
Ker takega vzdušja tudi midva z možem nisva mogla prenesti, sva se odločila, da bo ta pristop otroku zelo škodoval in ker sva imela na razpolago babico, je hčerko do letos tudi čuvala.
Ker pa mislim, da otrok rabi družbo vrstnikov, mogoče tudi malo bolj strogo vzgojo kot mu jo damo starši ali stari starši, in do bo prehod kasneje v šolo manj boleč, sem otroka vpisla v drug vrtec, kjer imam vsaj prve dneve (zelo) dober občutek in mnenje.
Hčerko zjutraj pripeljem v vrtec in sem znjo od pol ure do eno uro (do zajtrka) nato odhitim v službo. Že prvi dan sem želela, da ji pokažejo ležalnik in ji povedo, da bo morala počivati.
Vzgojiteljica na spanje že prvi dan ni bila navdušena, pa sem ji razložila, da je bolje, da so težave samo zjutraj in se takoj navadi na spanje, kot tudi kasneje, ko naj bi po njihovem pričela spati.
Otrok zjutraj joka približno 10 minut in se zelo trese, kasneje pa se pomiri in postane živahna in pridna, tudi brez problemov spi na ležalniku.
Že v sredo sva z vzgojiteljico ugotovile, da smo se pravilno odločile za tak način “uvajanja”. Pojasnila mi je tudi, da uvajanje zahtevajo v vodstvu in vzgojiteljim ni ravno všeč, ker takrat ko so starši, ne morejo izvajati svojih programov, otrok pa kasneje joka tako ali tako.
Za svojega otroka sem porabila veliko živcev in dobre volje preden sem jo lahko vpisala v vrtec kateri mi je vsaj delno med potjo med domom in službo, a se je splačalo.
Zelo se strinjam, da je vrtec predarag, da nam otroke pazijo nezaimteresirane varuške in zato je bolje, da otroka večkrat prepišemo iz enega vrtca v dugi (če imamo le možnost in voljo) in otroku zagotovimo kar največ, kar zanj lahko storimo.
Slab pristop je lahko za naše otroke hudo razočaranje, otroci pa tega ne pozabijo radi.
Lep pozdarv !
Pozdravljeni!
Vidim, da so vrtci zelo različni. Tudi jaz ta teden uvajem nasega triletnika v vrtec, do zdaj je bil v varstvu najprej pri prababici, potem pa pri babici. Kar se nasega vrtca tice, moram reci, da sem zaenkrat zelo zadovoljna. V skupini sta le dva nova otroka, skupaj jih je v skupini 20. Sin je vceraj prvic ostal celo dopoldne sam, brez spremstva in bilo mu je vsec, nasel je tudi ze prijateljcke. Bomo videli, kako bo naslednji teden, ko bo v vrtcu cel dan. Se najbolj me skrbi pocitek po kosilu, ker ze leto in pol ne spi vec cez dan.
Vzgojiteljici sta zelo prijazni, otroke crkljata in sta kot drugi mami, zaenkrat res nimam pripomb. Razlozili sta mi, da imajo prvi teden po pocitnicah v nacrtu vec ali manj le igranje, kasneje pa bodo zaceli tudi z drugimi dejavnostmi. Se pa strinjam, da je vrtec kar draga zadeva, mi bomo placevali 70% polne cene.
Sicer smo doma izven Ljubljane, vendar otroka vozimo v ljubljanski vrtec, ker so primestni vrtci v veliki vecini taki, da tam otroci le pocakajo na starse, da pridejo iz sluzbe, pa se to jih je treba priti iskat najkasneje do 15.30, kar pa je v nasem primeru nemogoce.
Kot receno, zacetek je bil kar uspesen.