Pozdravljeni!
Dobro leto dni stara hčerka je z začetkom septembra začela obiskovati vrtec. Druge možnosti varstva žal nimamo, upali smo sicer, da bo v varstvu pri babici, pa bi bilo zanjo prenaporno… In tako smo pričeli z vrtcem. Seveda ni prijetno… Sicer ne joka tako histerično in tako veliko kot ostali otroci, pa vseeno. Je pa tretji otrok.

Ker je precej odvisno od tega, kako je otroku v vrtcu tudi to, kakšen odnos do vrtca imamo starši, vas prosim za mnenje. Namreč, na nesrečo (ali pa srečo) je bila prva knjiga, ki sem si jo kupila na temo starševstva knjiga Znanost o vzgoji. Torej, knjiga, ki se sklicuje na znanstvene raziskave… ne teoretizira kar tako… na pamet… Samih raziskav sicer nisem brala, nekako zaupam, da gre resnično za ustrezne raziskave (dovolj velik vzorec in metodologija, itd.). Knjiga navaja, da so raziskave pri otrocih, ki so bili stari manj kot pet let in so hodili v vrtec, pokazale, da se je raven kortizola čez dan zviševala, ne pa zniževala (običajno je raven najvišja zjutraj in čez dan pada). Poleg tega se je raven stres pri otrocih občutno znižala, ko so prišli iz vrtca in so bili ponovno s svojimi starši. V neki raziskavi so ugotovili, da se je pri 91 odstotkih otrok raven kortizola v vrtcu zvišala, pri 75 odstotkih otrok pa se je znižala, ko so se vrnili domov. Raziskava vzbuja skrb, kajti odločilen sistem za odzivanje na stres lahko že v zgodnjem življenjskem obdobju postane trajno preobčutljiv (str. 54, knjiga letnik 2010).

Glede ločitve od staršev je celo poglavje v knjigi, med drugim navaja tudi to: “Kadar otrok trpi zaradi odsotnosti staršev, se aktivirajo enaki deli možganov kot takrat, ko čuti telesno bolečino”. In dalje: “Z raziskavami otroških možganov so ugotovili, da seje os hipotalamus-hipofiza-nadledvični žlezi trajno spremenila že zaradi kratkotrajnih ločitev otroka od staršev, ko je za otroka skrbela oseba, ki je ni poznal. Ta sistem za odzivanje na stres odločilno vpliva na to, kako dobro bomo obvladovali stres pozneje v življenju. Zelo ranljiv je za škodljiv vpliv stresa v zgodnjem otroštvu. Druge raziskave ločenost od staršev v zgodnjem otroštvu povezujejo z depresijo”.

Vem, da mi nič ne koristi zgoraj napisano, če pač ni druge možnosti kot vrtec. Ne morem pa se delati, da tega ne vem oz. tega nisem prebrala. Poleg tega ljudje še zelo malo vemo o funkcioniranju možganov… Hkrati se povečuje število ljudi, ki ima določene čustvene / duševne težave in se sprašujem, kakšen delež k temu doprinaša tudi kolektivno varstvo otrok, ki je postalo razširjeno predvsem v letih socializma – danes pa imamo že epidemije anksioznosti in podobnih težav.

Ker me vse prebrano obremenjuje in samo otežuje uvajanje v vrtec, vas prosim za kakšen pozitiven pogled na zadevo … kakšno “kontra” raziskavo??? Vem, da so raziskave, ki kažejo, da vrtec dobro vpliva na otrokov intelekt… ampak tu ne gre za intelekt… gre za čustveno in duševno zdravje… ne za znanje. Kaj pomaga, če si genij, če se celo življenje boriš s čustvenimi in duševnimi problemi… Skrbi me namreč travma, ki jo doživi otrok ob uvajanju oz. na splošno v vrtcu. Kako lahko vpliva na njegovo kasnejše življenje… in kako se ji izogniti… brez poškodb možganov… Kar se organizacijskega vidika tiče, sem prilagodila delovnik tako, da delam po 6 ur, kar pa je vseeno 7 ur vrtca (+ vožnja).

Hvala in lep pozdrav.
Mama, ki ji ni vseeno 🙂

Pozdravljena
Razumem vašo skrb in dejansko je res, da je prehod otroka v vrtec zanj stres. Iz varnih domačih odnosov gre še tako majhen k drugim ljudem, v novo in njemu nepoznano okolje. Jaz nekih kontra raziskav žel ne poznam in jim ne sledim.
Vam pa svetujem naslednje. Da bi se vi počutila bolj varno, kam gre vaš otrok, se pogovorite z vzgojiteljico in skušajta vzpostaviti odnos (če ga lahko), da boste imela občutek zaupanja, da gre vaš otrok v varno okolje. Tukaj bi vas vzgojiteljica morala razumeti in vam priti naproti.
Druga stvar pa je, da si takoj po vrtcu vzamete čas za svojega otroka. Običajno ljudje hitimo domov, kjer nas čaka še veliko opravil. Svetujem vam, da si najprej vzamete pol ure za otroka, da se pocrkljata, povežeta, umirita, da otrok začuti vaše telo in se ob tem sprosti. To je zelo pomembno. Da imata po vrtcu ‘vajin čas’. To mu bo res veliko dalo.
Upam, da sem vam vsaj malo odgovorila. Za večino otrok in staršev je prehod v vrtec stresno obdobje.
Želim vam vse dobro.

Andreja Vukmir Brenčič, spec. ZDT [email protected] 031 582 404 www.pogled.si

Skoraj Vedno je pot, da otrok ne gre v vrtec. Če npr starša nimata kreditov za nepremičnino. Ali pač zmanjšaš stroške, oklestiš dopust, prodaš drugi avto.. odpreš sp, ob varstvu otroka ti država oprosti pol prispevkov, ob subvenciji za samozaposlitev si lahko tri leta doma s placanimi polovicnimi prispevki, torej brez stroskov. Pri treh letih je pa bistveno manjša škoda, če gre otrok v vrtec, oziroma so mogoče celo plusi večji kot minusi.
V razmislek. Seveda ni možno pri vseh, a pri lepem delu parov je prav gotovo. Ali je nekaj cunj, pleha in dva tedna izmed 48ih vredno, da otrok ne začne poti v življenje, kot je narava predvidela in smo živeli sto tisoče let?

New Report

Close