Spoštovana ga.Drnovškova,
prebrala sem vaš članek o mejni osebnostni motnji, ki ga je pripela GittaAna (hvala!!!)… ker sem na začetku odnosa me zanima ali mi lahko vsaj približno poveste na kateri tip osebnostne motnje bi lahko diagnosticirali tole:
-umik (ob intenzivnen, zlitem spolnem odnosu, do katerega je prišlo šele po pol leta)
-hočem to in to (takoj), pomemben izgled, da bo drugim pokazal, kako je uspel…
-v začetku odnosa enkrat agresivni verbalni izpad (da sem kriva jaz ), po mojem umiku (netoleriranju takega izpada) ga ni več ponovil (v mladosti izredno agresivni izpadi, pretepi…)
-v začetku odnosa je bilo vse drama, nepravično, drugi krivi…moje reakcije/odgovori so bili v smislu, da ni tako grozno, da se bo rešilo, da naj razmisli, kaj bi bilo dobro itd… od takrat je kriva le usoda, dram (razen ko je izredno pod stresom) ni več…
-ker se vidiva enkrat na teden, je takrat odnos ok, vedno se zlije z mano in ob mojem odhodu doživi hudo stisko (jok, klicanje… )
-ima redno službo, ve da je eksistenčno odvisen od nje in se v njej totalno razdaja, naučil se je tudi mirno odreagirati na kričanje šefa
-ko sem prekinila z njim prvič je zapadel v še hujšo odvisnost od trave
-ko sva skupaj se kajenja trave vzdrži (čeprav pove, da med tednom to redno počne in to veliko)
-ves čas govori da je sam (ne zmore biti sam, ko je je v stiski) zato veliko hodi ven
-do živali ima enkrat izjemno ljubeč odnos drugič grob
-občutek, da zrcali večino mojega vedenja, besed…
-enkrat rekel, da je nekaj ukradel..
-nočne more, nemirno spanje (obrambni položaj v spanju, roke prekrižane), glasno govori, ob dotiku se ustraši…
…
toliko kot se spomnim in bi mogoče lahko služilo okvirni / približni diagnozi…
Izredno vam bom hvaležna za odgovor!!!

Pozdravljeni!
Hvala za vprašanje. Poskusila vam bom odgovoriti, še prej pa vam bom natančno opisala, kako psihiatri postavljamo diagnoze. Večina diagnoz v medicini (psihiatrija seveda ni izjema) temelji na seznamu simptomov in znakov, ki morajo biti prisotni določen čas in le redke diagnoze govorijo o vzroku motnje. Simptomi so subjektivno doživetje bolnika – primer je bolečina, ki je ne moremo objektivno vrednotiti. Znake je mogoče objektivno vrednotiti – na primer telesna temperatura.
Postavitev diagnoze se izvede v v več korakih.
1. Anamneza in klinični pregled – v psihiatriji psihiatrični intervju – nam prinese osnovni nabor simptomov in znakov.
2. Izberemo vodilni simptom oziroma znak ali več od njih hkrati in pregledamo vse mogoče diagnoze, pri katerih se ta vodilni simptom/i in /znak/i lahko pojavijo. Sledi ugotavljanje sklednosti kriterijev diagnoze in ostalih pridruženih simptomov in znakov. Če nobena diagnoza ne ustreza – delamo z novim vodilnim simptomov oziroma znakom in tako dalje.
3. Postavimo delovno diagnozo/e in velikokrat je potrebno izvesti dodatne preiskave – CT, NMR, biokemične krvne priskave, ravni hormonov v krvi, ….
4. Ko dobimo izvide – imamo diagnozo ali pa tudi ne …

Skratka – medve imava sedaj manjši nabor znakov in nekaj malega lahko sklepava o simptomih. Po posameznih alinejah vam bom opisala kakšen je lahko nabor diagnoz, ki jih je treba izključiti, da bi dobili diagnozo.

-umik (ob intenzivnen, zlitem spolnem odnosu, do katerega je prišlo šele po pol leta) – gre za zelo nespecifično vedenje, ki je lahko pri številnih težavah in tudi pri povsem običajnih nekoliko bolj previdnih ljudeh

-hočem to in to (takoj), to je dokaj neugoden znak – pomeni lahko hudo čustveno nezrelost, čustveno zanemarjenost oziroma travmiranost, impulzivnost, egocentričnost – bi bilo potrebno diferencirati na podlagi njegove razlage – zakaj to hoče takoj pomemben izgled, da bo drugim pokazal, kako je uspel… zelo podobno kot prva razlaga – skratka zakaj mu je to pomembno, kaj ob tem misli, kaj ob tem čuti

-v začetku odnosa enkrat agresivni verbalni izpad (da sem kriva jaz ), po mojem umiku (netoleriranju takega izpada) ga ni več ponovil (v mladosti izredno agresivni izpadi, pretepi…) Možno je, da se je potuhnil, ker v svoji vlogi še ni gotov ali pa se je naučil, da to ne gre. Bi veljalo ugotoviti, kako si razlaga prvi in drugi odziv

-v začetku odnosa je bilo vse drama, nepravično, drugi krivi…moje reakcije/odgovori so bili v smislu, da ni tako grozno, da se bo rešilo, da naj razmisli, kaj bi bilo dobro itd… od takrat je kriva le usoda, dram (razen ko je izredno pod stresom) ni več… Možno je, da se je potuhnil, ker v svojivlogi še ni gotov ali pa se je naučil, da to ne gre. Bi veljalo ugotoviti, kako si razlaga prvi in drugi odziv

-ker se vidiva enkrat na teden, je takrat odnos ok, vedno se zlije z mano in ob mojem odhodu doživi hudo stisko (jok, klicanje… ) Pravite, da ni več dram – kaj pa je potem to?

-ima redno službo, ve da je eksistenčno odvisen od nje in se v njej totalno razdaja, naučil se je tudi mirno odreagirati na kričanje šefa Zelo pomembno je ugotoviti, kako vnaša spremembe v svoje življenje – kako si je osmislil prilagoditev in kako vidi svoje razdajanje. Ali ste preverili, ali je vse to s službo res tako hudo – vpitje in razdajanje?
-ko sem prekinila z njim prvič je zapadel v še hujšo odvisnost od trave Joj, joj, joj – to pa je zelo nekostruktivno in nadvse samouničevalno odzivanje na stiske.
-ko sva skupaj se kajenja trave vzdrži (čeprav pove, da med tednom to redno počne in to veliko) Zelo neugodno – trava mu verjetno zmanjšuje tesnobo, a mu jemlje možnosti, da razvije toleranco na frustracije in razvija zdrave in učinkovitie načine soočanja s stresom. Bolje bi bilo, da bi se čez teden umirjal s fitnesom, meditacijo, jogo, tekom, plavanjem, kuhanjem, … karkoli

-ves čas govori da je sam (ne zmore biti sam, ko je je v stiski) zato veliko hodi ven – isto kot prejšnja točka

-do živali ima enkrat izjemno ljubeč odnos drugič grob rabim bolj nadrobno pojasnilo – kaj pomeni ljubeč in kaj grob – primer. Če tepe psa – takoj stran od takšne osebe

-občutek, da zrcali večino mojega vedenja, besed… lahko gre za pomanjkanje identitete ali pa hud primanjklaj socialnih spretnosti ali pa hudo nesamozavest, … bi veljalo dodatno preučiti

-enkrat rekel, da je nekaj ukradel.. Odvisno kaj – vsi smo rabutali češnje in če je mislil nekaj takega, je hud moralist in perfekcionist. Če pa je ukradel diamantni prstan in s tem uslužbencu zlatarne nakopal težave – gre za motnjo kontrole impulzov
-nočne more, nemirno spanje (obrambni položaj v spanju, roke prekrižane), glasno govori, ob dotiku se ustraši… To vidimo največkrat pri ljudeh, ki so bili v fizično in spolno zlorabljeni in pri ljudeh, ki so preživeli travmo vojne, ujetništva

Možne diagnoze so seveda številne in tole je zgolj seznam. Vrstni red je čisto naključen – samo da dobite približen vtis, kaj vse pride v poštev (tudi kombinacija več motenj skupaj)
Generalizirana anksiozna motnja
Ciklotimija
Mejna osebnostna motnja
Paranoidna osebnostna motnja
Anankastična osebnostna motnja
Obsesivno kompulzivna motnja
Posttravmatska stresna motnja
Osebnostna spremenjenost po katastrofični izkušnji
Organska razpoloženjska motnja (Pri vseh, ki so čustveno zelo nestabilni vedno opravim pregled hormonov ščitnice, saj na primer tiroiditis Hashimoto, ki je včasih aktiven, včasih pa ne – naredi človeka zelo nepredvidljivega.)
In še bi se kaj našlo – s tem pa se začne.

Še čisto za konec – za svoje zdravje in dobro počutje je vsak odgovoren predvsem sam in to, da imamo nekoga radi, če ne pomeni, da moramo vedno in povsod skrbeti zanj. Dobro je, da so stvari nekako uravnotežene in da si medsebojno pomagamo in ne da se spravljamo v stisko.

Lep pozdrav
M

Spoštovana ga.Dernovšek,
vaš odgovor mi pomeni kot darilo, ki si ga že nekaj časa želim in iščem 🙂 res iskrena hvala!!!
Ob prebiranju se mi je kot iz jasnega posvetila lučka, da sem pravzaprav v hudem zanikanju kar se tiče njegove fizične agresivnosti. Da se je potuhnil, ker še ni gotov… Do mene je sicer še ni izkazal, počne pa to vsem ki so mu dovolj blizu (žival, mati). Predvsem takrat ko ni po njegovo. Če se mu žival ne podredi ali naredi kaj kar mu ni všeč jo kaznuje z udarci ali jo vrže. Kraja (mislim, da jih je več) je bila načrtovana (sicer ne prav velik znesek) in to nekomu, ki ga pozna in za katerega ve, da mu ta stvar veliko pomeni.
Ko je pripovedoval kako je v preteklosti poškodoval človeka se je zdelo kot da ne čuti nobenega obžalovanja (da si je zaslužil). Vsekakor pa je pri njemu zaslediti pomankanje empatije.
Predvidevam, da to doda še kakšno alineo k možnim diagnozam?

Še enkrat iskrena hvala za vaš trud, čas in izčrpen odgovor!!!

Pikolo glede na vse povedano, ti svetujem, da greš čimiprej stran. To ni človek s katerim bi si ustvarila družino, imela otroke..itd iz enega bistvenega razloga ( vsaj meni se tako zdi) ker si tak človek ne želi ( niti ni sposoben) imeti normalen družine, odnosov in bližine, temveč potrebuje zgolj ljudi okoli sebe, ki bodo zadovoljevali njegove različne potrebe. Če ti je to dovolj ok, če pa si žeiš še kaj več od tega, da si nekomu zgolj dober vir česarkoli, kar pač potrebuje in vreča za sproščanje njegovih napetosti, potem pa je bolje, da raje najdeš nekoga, ki ti bo lahko nudil še kaj več od tega.

GittaAna

Hvala GittaAna tudi tebi…saj še sama sebi ne morem verjeti, da vztrajam v tem patološkem odnosu… res imam občutek kot da me nadnaravne sile vlečejo nazaj, vedno znova… Pa vem, da je to zaradi mojega otroštva (oče ima MOM, brat MOM, bivši MOM… pravzaprav v mojem življenju sploh ne vem kako uravnovešen moški sploh izgleda :(…) in da mi je to domače, da samo to poznam, da se le tu počutim ok, čeprav so posledice zame katastrofalne …. Kot da rabim še piko na i, da mi nekdo kot dr.Dernovškova, strokovnjakinja potrdi, da z njegovim vedenjem res ni vse ok…čeprav to v sebi nekje že vem… Pa spet razmišljanje kaj če ima samo PTS, naučene agresivne napade, ker se je spremenil oz. potuhnil…..
V terapiji sem že, danes sem izbrisala vse slike, pogovore,…in namesto njegovega imena napisala NO CONTACT! 🙂 … zdaj pa na preizkušnjo …. res si želim, da mi tokrat uspe!

Pikolo super, da si se odločila za terapijo – bo lažje in hitreje, čeprav so to zelo močne stvari. Se mi zdi, da si partnerje izbiramo tako, da nas podzavestno pritegne k nekomu, s katerim bi lahko nadaljevali svoj proces iz otroštva, le da upamo, da se bo tokrat končno srečno končalo. Vendar se ne, ker nekaj ne more čudežno izginiti ali se spremeniti čez noč. Če boš sama pri sebi prišla do “srečnega konca” in razrešila drame iz preteklosti te k takšnim moškim sploh ne bo več vleklo. To je dolg proces , polno vzponov in padcev, vendar se splača, ker je konec tokrat res lahko drugačen, boljši, bolj zdrav in bolj ljubeč.

GittaAna

Hvala GittaAna, hvala za razumevanje, spodbudo 🙂

Malo poročanja….
Počutim se kot da bi se počasi zbujala iz nočne more… danes me je prav zabolelo ko sem ugotovila, kako sem zanemarjala ostale stvari v svojem življenju, kaj vse nisem naredila pa bi lahko in me je čakalo, kaj vse je zamrznilo…skupaj z mano, ko sem vztrajala v tem patološkem odnosu. Mislim, da je to ta resnica, ki ti pomaga, da zares ostaneš v ne-kontaktu. Da ti pravzaprav ni mar, ko pogledaš na telefon in vidiš 60 neodgovorjenih klicev in sms ob petih zjutraj… Mislim, da si takrat zbujen, vsaj počutim se tako… In zdaj šele se lahko vprašam pa kaj sem počela z njim 🙂 to vendar nisem jaz 🙂 Tiste, ki ste končale ste začutile enako? Je prišlo to razsvetljenje? :))) Držite se !

Dobrodošla nazaj – bravo.
V zamanknjenem stanju človek dela marsikaj in seveda se potem čudi. To so naše temne strani. Imamo pa seveda tudi zelo svetle strani.
Še enkrat bravo in kar tako dalje.
LP
M

Bravo PIkolo in super, da se spet oglašaš. To kar opisuješ je povsem normalen del procesa izvijanja iz takšnih stvari in je v bistvu dokaz, da si naredila kar nekaj korakov naprej. Se sponim tudi sebe, ko sem nekoč “potegnila zavoro” in rekla, da je dovolj in se začela soočati, da sem bila kar nekaj mesecev v stanju, ko bi lahko ure zabijala glavo v steno in si govorila ” kako sem bila lahko tako slepa, neumna….in koliko življenja je šlo mimo mene, ne da bi to opazila”. Potem pa je nekega dne minilo, ker sem si spet rekla dovolj, če sem že toliko časa zapravila za to, ga nočem še naprej tokrat z obžalovanjem “kaj bi če bi..”

To je pač eden od korakov, ki jih moraš narediti, da izstopiš iz nezdravih situacij. Ponavadi poteka tako, da se moraš najprej sploh zavesti, da si “v riti”, kar je najtežji korak,, potem pridee šok in jeza, ki prinese tudi energijo za transformacijo in konkretne spremembe in ko jih že kar nekaj narediš in si že bolj v zdravem kot pa v prejšnem stanju , ko že po dolgem času spet zadihaš in postajaš spet sebi podoben in so stvari res čedalje bolj jasne…no potem pa ponavadi pride obžalovanje ( kako sem lahko, budala……). Kar v bistvu pomeni, da si že precejšen napredek naredila. Z obžalovanjem je tako kot s prejšnimi fazami – vse so nujen del procesa, tudi jezo na primer, ne moreš kar tako preskočiti, ima svoj namen – in tako kot prejšne faze bo tudi ta minila in ti boš v še boljšem stanju in stiuaciji kot prej.

Čeprav se sedaj verjetno sliši klišejsko in ” kar nekaj” pa so moje izkušnje takšne, da na koncu vseh teh procesov čaka en velik zaklad ( za vsakega kaj drugega) saj se preko njih spoznavamo, okrepimo in odkrijemo stvari ( tako negativne, ki jih počistimo , kot pozitivne, za katere še vedeli nismo, da jih imamo), ki nam v življenje prinesejo veliko novega in lepega. Skoraj ne poznam človeka, ki ne bi rekel kaj takega kot: Zavestno in prostovoljno ne bi nikoli šel še enkrat v takšne procese, po drugi strani, pa sem iz tega dobil stvari, ki jih drugače ne bi nikoli in ki so mi izjemno oplemenitile življenje.

GittaAna

Hvala obema za spodbudne besede, so kot balzam za dušo :)) Zdaj sem v fazi ko mi je pravzaprav že skoraj vseeno, če kliče in piše, niti se več ne sprašujem koliko časa bo to trajalo tole “vabljenje” nazaj… Kolikor bo pač bo… pa naj 🙂 … pa še do žalitev ni prišlo :)) Res sem se usmerila le vase in se pravzaprav zdaj sprašujem o tem zamaknjenem stanju v katerem sem bila… Le kaj hudiča je bilo to 🙂 Kaj je ta temna stran? Preteklost? Moj mali jaz z vsem kar sem se morala naučiti, da sem preživela v disfunkcionalni družini? In ko uspeš to spustiti ( spoznati in vreči na smetišče kot pravi dr. Dernovškova) si res ti?! Med terapijo sem se vmes raztreščila na tisoč koščkov ko sem spoznavala skozi kaj sem morala iti… in da sem bila zdaj v tem odnosu pravzaprav na istem …. In kaj se je zgodilo zdaj? Zakaj zdaj zmorem? Se lahko to ponovi? Tudi po tem ko imaš že občutek, da si zunaj? Koliko takšnih vzorcev je še ve meni?….Zavedam se, da je to vseživljenjski proces…. spoznavanje sebe… da ne glede na to kaj vse me še čaka… bom zmogla… ker se cenim, ker vem kaj si zaslužim, ker vem kaj sem in kaj si želim… biti srečna v tem trenutku in ne gledati za nazaj in za naprej… in želim si da bi to trajalo in trajalo 🙂

Uf… že cel teden se borim s paničnimi napadi in anksioznostjo :((… še vedno kliče… in zdaj ugotavljam, da me je strah, strah kaj bo sledilo 🙁 … Ko sem prebirala form znova in znova sem naletela na tehniko tapkanja, ki si jo GittaAna enkrat omenila kot dobro. Začela sem s tem in priznam, da sem bolje. Panični napadi počasi izginjajo ostaja le še strah. Zdaj pravzaprav vem, česa je sposoben (zaradi nasilja večkrat zaprt :(), kar mi prej ni bilo čisto jasno :(…. nisem ravno v dobri koži…
Rada bi se prepričala, da bo vse ok… pa ne gre … ko bi le nehal klicati (čeprav se že več kot mesec dni ne javljam 🙁 )….

Po mojem se splača spremeniti številko, ali pa vsaj blokirati klice (čeprav potem lahko začne klicat iz druge
številke)…sem prepričana, da bi si oddahnila…
Če res ne moreš, nehaj brati SMSe…ti so preračunani na to, da te vržejo iz tira….samo briši…
Strah….te je po mojem spremembe…in anksioznost se ponavadi pojavlja PO prestanem stresu…in se jo da
premagati, če se je zavedaš in si pomagaš – kar ti delaš, kjer si uspešna.
Naštej si zmage, ne neuspehov….samo poglej, kaj si dosegla, ko jih dosti obupa.
Druži se z ljudmi (in živalmi, če imaš možnost, so zelo terapevtske), loti se športa in kakšnega ustvarjalnega
projekta (nauči se štrikat, če ne znaš, renoviraj stanovanje, delaj nakit…kar ti paše) in piši nam o tem,
kar počneš.

Klical bo dokler ne dobi druge žrtve. Potem se bo malo umirilo. Do takrat ga blokiraj na GSM -ju, saj potem tega niti vidiš ne. Mail mu prav tako blokiraj, da če ti piše gre mail direktno v smeti. Ne bo pa tega hitro konec, ker se težko sprijaznijo.

Pikolo, pozdravljena!

Mislim, da je prav, da čustvo strahu v dani situaciji poslušaš. Predlagam ti, da se povežeš s prijatelji, s svojci, včasih je dobro, da na svoje strahove opozorimo tudi policijo, čeprav brez posebnih dejanj ne bodo kar tako ukrepali. Ker gre za nasilno in že kaznovano osebo, kot pišeš, ti bodo na Policiji morali!!!!!!, že zaradi predkaznovati, prisluhniti… Mislim, da nima smisla čakati. Včasih je bolj, da naredimo “paniko” (kar to vsekakor ni!), kot, da odreagiramo prepozno.

Predlagala bi ti tudi, da čimprej pokličeš Društvo za nenasilno komunikacijo, v Ljubljani (TEL: 01 4344 822),e-mail: [email protected]. Je pa tudi enota v Kopru, TEL: 05 6393 170, GSM 031 546 098, e-mail: [email protected], ali Varno hišo, TEL: 031 736 726, e-mail: [email protected]. Trenutno sicer niso uradne ure, vendar upam, da imajo uvedeno dežurno službo. Vsak nasvet, ki ga boš dobila na enem od teh institucij, ti utegne pomagati.

Morda ti bo še kdo kaj primernega predlagal, zato ostani z nami. Pa srečno! Lp Odmev

Hvala vsem za spodbudne besede. Trudim se, da ne mislim na to kaj vse lahko je, čeprav težko. Telefonske številke si ne upam zamenjati ali ga blokirati, ker vem, da bi tako le podžgala njegovo jezo. Mislim, da je vseeno bolje tako, da se pač ne oglasim…in če pride do groženj, reagiram takrat… Upam le, čeprav se sliši grozno, da čimprej najde drugo žrtev (kot je napisal Vztrajaj) in preneha s klicanjem… 🙁 Med tem pa (tako kot praviš skela) se poskušam zamotiti in neham analizirati in razmišljati… čeprav je hudičevo težko :((

Pa bereš, kar ti pošilja? Ker to je največja napaka.
“Odmev” ti je dala zelo dobre nasvete, ob teh so bili moji malo naivni – čisto res je, da to, kar ti počne je
HUDO NASILJE, so grožnje, je nadlegovanje, je teror.
Povej vsem. Naj ti ne bo nerodno, posvetuj se, ne skrivaj. Največ nasilnikov lahko počne ker hoče, ker
ŽRTEV TO PUSTI. Iz sramu, iz strahu, iz nemoči. Najdi si pomoč, ne bodi sama…če kdaj v življenju, je
zdaj trenutek, ko potrebuješ pomoč in ne obotavljaj se jo sprejeti, kjerkoli jo lahko dobiš.

Pozdravljena skela, odmev… Hvala. Zaenkrat so samo klici, SMS-ji, ni groženj (še..)… Vsi okoli mene vedo kdo je, kaj je in še vedno sem v terapiji… Nekako nasvet vseh je bil (tako kot vaš), da samo ignoriram klice in sporočila … če pa se začnejo grožnje ali zasledovanje pa takoj v akcijo… Strah je moj trenutno največji sovražnik 🙁 … ko zdaj sestavljam kocke šele lahko vidim s kom sem bila…moj bog…. :(… ko govorim prijateljem strnjeno zgodbo, ki jo šele zdaj vidim tudi jaz… se vsi držijo samo za glavo :((

Predlagam, da si delaš “varnostne kopije. Število klicev se tako in tako vidi iz izpiska, ki ga lahko zahtevaš pri operaterju, za besedila SMS pa na telefonu nastavi tako, da se ti istočasno pošljejo še na tvoj mail (če nisi vešča, ti tudi to lahko pomagajo pri operaterju). Na mailu boš imela dokaze, kaj bo napisano v sms-ih. (mimogrede, vem, da v tem trenutku še ni mogoče, da jih ne bi brala. Tudi to bo enkrat za tabo). Pri tem se drži tega, da vse popolnoma ignoriraš. Le tako boš kasneje (če bo treba) lahko dokazovala svojo nedejavnost in njegovo zalezovanje. Torej, najboljše kar v tem trenutku lahko narediš je NO CONTACT. Pa še nekaj, da te bo manj napadala anksioznost – tole je najboljši način, da mu vrneš, karkoli še imaš zamere in jeze do njega.
Poleg tega, zdaj si ti v močnejšem položaju, on je v šibkejšem. To naj te drži pokonci. Če se mu boš oglasila le enkrat boš uničila ves svoj trud do sedaj.
Verjamem, da te je strah, vendar ljudje velikokrat postanemo strahopetni, ko se zavemo, s kom imamo opravka. Poglej na to v tej smeri – on je bil takšen tudi prej – le da ti nisi vedela. No, zdaj veš in te je strah. Morda se motim ampak mislim, da če je minil mesec in si ga pridno ignorirala, večje težave glede njegovih “moči” naj ne bi bilo. Prvi glavni rukar je šel zanj že mimo (s tem, ko se je zate začel). Verjetno bo klicaril še nekaj časa potem bo počasi nehal./morda šele čez eno leto. Zavedaj se le tega, če mu popustiš in odgovoriš ali odpišeš le enkrat ga boš naučila, da mora naslednjič le še bolj “težiti”, da boš popustila. Takrat pa zna uporabiti tudi svojo moč.

Bodi pogumna. Uspelo ti bo!!!!

Hvala čvrsto na nogah. Iskrena hvala. Vsako napisano besedo sem potrebovala. Ja sms sporočila preberem, ker se mi takoj odpre… Še vedno so prijazna…. Nekje sem brala, da vedo, kako se morajo odzvati, da sta dve možnosti, če te je “prebral” kot samozavestno, da ga lahko brez problema zapustiš bo vabljenje nazaj prijazno in ljubeče, če te je “prebral” kot šibko bo napadal, ostro in brezkompromisno…
Anksioznosti je iz dneva v dan manj, je pa še… Prosti čas si zapolnim, pol ure teka, branje, spet slikam, tapkam, poskušam meditirati oz. biti v čuječnosti, pišem dnevnik… Trudim se … Verjetno je res vse posledica vsega kar je bilo. …Verjetno bi dr.Dernovškova bolj znala razložiti…
Hvala vsem!!