Spoštovani!
Kolikor se spomnim, sem nekje zasledila, da imate tudi sami radi pse. Upam, da se ne motim. Zato vas vprašam, kar bo gotovo zanimalo tudi mnoge.
1. Zakaj ljudje sprejemajo žival v lastno odgovornost in nato z njo malomarno ravnajo, psa privežejo na verigo, komaj rojene mucke vržejo v vodo, po nekaj mesecih vržejo psa na cesto ali nekam daleč proč v travnik ali polja? Zakaj nimajo toliko srca, da bi zadevo lepo predali društvu za zaščito živali ali ljudem, ki bi želeli skrbeti zanje. Vse skupaj izgleda kot hudobija, lenoba in še kaj, za kar ni besed …
2. Zakaj nekateri “rešijo” ubogo žival iz zavetišča in jo nato mučijo do smrti?
3. Kakšni ljudje delajo v klavnicah, da jim je figo mar za živali, ki jih razkosajo z najmodernejšim orožjem? Krave jokajo, se upirajo smrti, ker čutijo smrt in velikokrat jih večina umira v mukah, ker so bili bolj površni pri omamljanju.
4.Kako lahko šoferji vozijo tovornjake smrti brez slabe vesti …
Ali je res tako človeštvo prišlo do te točke brezčutnosti za šibkejše. Saj žival ni nič vredna?
5. Zakaj so nekateri veterinarji tako zlobni do ljudi, ki imajo radi živali in nočejo resno prisluhniti njihovim stiskam?
6. Zakaj ljudje ne pogledajo izgubljene mačke ali psa na cesti, češ da to ni njihov problem …
Kaj sploh lahko naredimo za prijaznejši svet?

Hvala!

Spoštovani,
v bistvu ste načeli etološko temo, ne psihiatrične, kar pa psihiatrijo zadeva , se je pokazalo, da je eden od pogojev za razvoj osebnosti v dissocialno smer z možnostjo kriminale kariere ta,da ti ljudje že v mladosti aktivno mučijo živali, kasneje pa se za živalsko, pa tudi ćloveško trplenje ne zmenijo.Deficitarnost v empatiji najdemo pri vseh delinkventih kjer urtpijo posredno ali neposredno.škodo živa bitja .
Klavnice so in bodo še dolgo potrebne, vendar sodobni predpisi, ki jih povzemamo po Evropski Uniji zahtevajo human odnos do klavnih živali in nespoštovanje tudi sankcionirajo.