Vprašanje
Lep pozdrav iz Maribora!
Že nekaj časa delam za zaupnem telefonu Samarijan kot prostovoljka in to delo z veseljem opravljam.
Morda mi boste verjeli. če vam povem, da sem v tem času več prejela, kot pa sem mogla dati. Predvsem se je v meni še utrdilo doživljanje vsega lepega in hvaležnost za vse, kar mi je bilo podarjenega in nič več ne “žalujem” za tistim česar nimam.
Pri svojem delu sem priča mnogim težkim in manj težkim stiskam, zato obstaja “nevarnost”, da bom kakšen primer s telefona “odnesla” tudi domov.
Redno se udeležujem mesečnih supervizij, obiskujem predavanja v sklopu našega permanentnega izobraževanja, veliko kolesarim in sem nasploh dejavna na področju pomoči.
Moje vprašanje: Ali sploh lahko zavestno (!) odložiš nek primer s telefona? Kakor, da ga sploh ne bi bilo?!? Brez, da bi vsaj za delček sekunde pomislil, kako se je neka situacija razpletla?
Vem, da lahko pride sčasoma do “BURN-OUT-a”, pa vendar, ali se mu da izogniti?
Kako lahko sebe preventivno zaščitim pred “BURN-OUT-om”?
Na to zadnje vprašanje, smo sicer že debatirali pred tremi meseci na naši superviziji, vendar ni odveč, če povprašam še vas. Ob tem pa sploh ne zmanjšujem veljave svojemu supervizorju.
Lep pozdrav
Senka
Spoštovana Senka,
na začetku tako odgovorne dejavnosti se vedno pojavljajo dvomi in negotovosti, kaj se dogaja s svetovancem na drugi strani žice in kljub temu, da izkušnje prinesejo sposobnost dokaj natančne presoje, ostaja tudi pri “svetovalnih starostah” vsaj zrnce skrbi ki ga ni mogoče kar izbrisati.Stresni sutuaciji se torej ni mogoče povsem izogniti in jo je treba vzeti v zakup tako pri svetovanju, kot pri drugih odgovornih stikih z ljudmi.Sicer pa, če o tem razmišljate, ste na pravi poti, ki bo prinesla tudi rezultate!
Jaz sem tak “starosta”.
Vsi klicalci smo potencialno “ogroženi”. Tudi jaz sem imel različne krize, najhujša pa je bila ta, da nikakor nisem uspel rednega klicalca na drugi strani žice prepričati, da je življenje smiselno, saj me je zelo spretno prepričeval o nasprotnem. In če ni smisla življenja za njega, potem ga tudi zame ni, sem se začel spraševati… in padel v večmesečno krizo, ki ji ni pomagala nobena supervizija.
Pomagala pa mi je neka prijateljica, ki me je prepričala, da je vsak odgovoren za svoje življenje in zato, da si najde “svoj” smisel življenja, da je ta gospod nesrečnik, ki živi še samo zato, da svoji okolici in tudi svetovalcem na telefonu pobira energijo.
Ko sem mu ob naslednjem klicu povedal kar mu sodi (da je predvsem sam odgovoren zase), sem čutil veliko olajšanje. Vendar so se moje relativno grobe besede od njega kar odbile, ni jih slišal, ker jih ni želel slišati. Takrat sem se zadnjič pogovarjal z njim, v nekaj tednih ga je pobralo. Sam se je uničil, pa ne s fizičnim dejanjem, pač pa je vso svojo negativno energijo usmeril vase in umrl je zaradi hitrega raka jeter.
Spoštovana Senka, sprijazni se s tem, da so tvoje možnosti omejene, da ne moreš spreminjati življenja klicalcem, nobeden jim ga ne more spremeniti, če sami tega nočejo. Vse kar lahko narediš je to, da se z nekom pogovarjaš, mu daš čutiti, da ti ni vseeno zanj, morda na glas skupaj z njim razmišljaš o možnih poteh iz krize, ga razvedriš in poskrbiš, da bo tistih nekaj minut, ko se bo pogovarjal s tabo, za njega prijetnih.
Če pa on kljub pogovoru s tabo nadaljuje s svojim “napačnim” življenjem, ali pa ga celo predčasno konča, je to predvsem njegov problem in njegova odgovornost.
Biti pri pogovoru iskren in res čutiti s klicalcem, takoj po klicu pa zadevo odložiti in pozabiti na svoj odnos od problema je težko (najhujše so zlorabe otrok), vendar mogoče, če se vseskozi zavedaš, da si naredila vse, kar je bilo v dani situaciji možno. Nobeden od nas pa ne more spremeniti sveta.
Pa še morda moj zapis o smislu življenja.
Po mojemu se splača živeti za dobre stvari, stvari ki nas osrečujejo. Nobena taka stvar pa ne izhaja iz našega odnosa do stvari, ampak iz našega odnosa do drugih ljudi. Kaj ti pomaga kup zlata, če si na svetu sam, se pravi sreča izhaja iz odnosa, iz komunikacije z drugimi ljudi. In vsak tak pozitiven odnos te osrečuje, te bogati in daje smisel tvojemu življenju. Če je tvoj pogovor s klicalcem tak, da sta izmenjala pozitivni energiji, če si njemu olajšala življenje za nekaj trenutkov, si potem njemu in tudi sebi dodala lep kamenček v mozaiku življenja, kaj bi hotela še več?