Pozdravljeni.

Imam eno vprasanje, ki menda ni povezano s pfo.
Veckrat (ne vedno) opazam, da sem po neki aktivnosti omoticna, ne vrtoglava. Na primer grem v hrib ali kolesarim. Med samo aktivnostjo ni neke tezave, ko pa se ustavim pa sem omoticna. Je pa res, da sem tudi omoticna se mi zdi non stop, kot bi bila na ladji. Baje anksioznost.
Ko sem ze imela te tezave, sem imela obremenitveni test in uz pa vse bp. Res pa je bilo na izvidu napisano, da sem imela ves cas obremenitvenega testa visji tlak, ker sem bila znervirana nasplosno .
Moj tlak je drugace 115 70. Tudi ko sem recimo s sprehoda prisla sem si tlak izmerila in imela 113 65.
Opazam pa tudi mal vecjo omoticnost ob mrzlem vremenu.
Bi to lahko bilo vseeno od srca?

Zdravo,

srce pravzaprav, dokler je strukturno zdravo in ni motenj ritma (v smislu prepočasnega ali močno prehitrega utripa), nima prav veliko s krvnim tlakom. Regulirata ga “baroreceptor” v vratni žili (karotidni arteriji, ki prehranjuje možgane) ter ledvica. Če je pretoka dovolj za delovanje vseh organov, je krvni tlak nižji – in to je pogosto pri mlajših ženskah ali suhih ljudeh. To ni nič narobe.
Omotičnost po naporu tudi ne more biti posledica delovanja srca; kvečjemu med naporom, če srce ne bi zmoglo prehraniti možgan zaradi padca krvnega tlaka, bi lahko prišlo do omotice ali izgube zavesti.

Krvni tlak kratkoročno sicer regulira nehoteno živčevje in tudi omotičnost po naporu gre bolj v to domeno. Vsekakor ne gre za nevarno stanje in srce s tem nima prav veliko veze.

Ok, razumem, hvala za odgovor.
Torej bi jaz med tem ko hodim v breg padla skupaj in ne ko se ustavim ali pridem na cilj? Ker jaz, ko se ustavim obcutim povecano omotico.
Kaj bi pa lahko bil razlog?
Srce je strukturno zdravo, z izjemo pfo. Najbolj me skrbi, da je to pfo kriv ali majhen asd.
Res pa je, da imam obcasne ekstrasistole. Naceloma opazam, da se mi povisa srcni utrip zelo hitro,ko zacnem z neko aktivnostjo.
Na merilcu tlaka zaznavam utrip med 65 in 75.
Ko si vcasih sama merim z roko pa predtejem do 58! Kar bi nak bilo prenizko.

Težave, ki jih navajate, niso specifične ali tipične za bolezen srca. Preko spleta Vam jih žal ne morem pojasniti, zagotovo gre vsaj delež pripisati Vaši (pre)veliki skrbi, da ste bolni, čeprav Vam je bolezen več zdravnikov že izključilo.

Hvala za odgovor. Torej me dejansko tak utrip ne rabi skrbeti?
Se mi pa tudi dogajajo cudne stvari glede tlaka. Vedno sem ga imela 115 75, zdaj pa opazam (res sem zelo anksiozna) da imam vcasih celo 150 97! Recimo vceraj zvecer, cutila sem kot da sem pregreta in nisem mogla zaspati… itak sem cela napeta. No pa sem.imela tak tlak. Danes sem si cel dan merila. Zjutraj 125 85 prvo merjenje, nato pa drugo 117 75. Potem se cez dan razlicna merjenja, prvo je bilo obicajno visje , drugo nizje, celo 106 65. Mislite, da je mozno, da boleham za visokim tlakom? Pade mi sam od sebe pri drugem ali tretjem merjenju.
Bi bil dobrodošel holter za srce in holter za pritisk?

Pozdravljena,

ob anksioznosti, ki jo priznavate, je povsem normalno, če porasteta tlak in pulz. Tlak lahko naraste ob tem celo nad 200 mmHg in to ni zaskrbljujoče.

Menim, da dodatnih preiskav ne potrebujete, pač pa nekako najti način, da Vas za zdravje ob vseh doslej normalnih izvidih preiskav (kamor sodi tudi najdba PFO!) ne bo ves čas skrbelo. S strani srca ste namreč povsem zdrava oseba.

Hvala za odgovor. Samo ni mi pa jasn9, da takrat,ko imam visji tlak, da enostavno ne cutim panike, torej pulz je ok pa to … ali je to lahko tudi v podzavesti pa se zvisa tlak?
Glede utripa nizjega tudi ni skrbi? Se pa trudim, da vsaj 4x na teden grem pes 7km.

Kakor iz vaših nadvse številnih vprašanj lahko sklepam, gre res bolj verjetno za delovanje podzavesti, torej nehotenega živčevja 😉 Kaj več Vam preko foruma ne morem odgovoriti, saj sklepam le po podatkih, ki mi jih natipkate.

Vi kar hodite in normalno živite!

Razumem. Kaj pa glede nizjega pulza? To.me se zanima. Tezavo.imam tudi s tem, ker sem imela splav pred 4 meseci. Veckrat cutim tudi pritisk v glavi, sem res anksiozna nasplosno. Enega zdravega otroka imam. Star bo 4. Kaj ce je bil splav kot nekako.opozorilo, da sem kaj bolna pa da.je boljse, da ne donosim, saj bi med.nosecnostjo ali na porodu umrla ali bi se pojavili kakšni strdki?

Žal mi je, da slišim za neželjeni splav. Upam, da se drugič bolje izide!

Vsekakor to ne more biti “opozorilo”, da je kaj narobe, kar se srca tiče. Ideje, da ste splavili, ker ste bolni ali da bi celo umrla med nosečnostjo so povsem posledica Vašega strahu in nimajo organske osnove. Če lahko hodite 7 km, Vam ne bo hujšega.

Enako velja za pulz. Če je nižji (t.j. pod 50/min) je to dolgoročno celo dobro. Ob srčnem popuščanju (z izjemo bolezni prevodnega sistema srca, kjer je EKG očitno patološki) je pulz vedno močno pospešen.

Menim, da bi Vam bolje lahko svetovali specialisti drugih specialnosti, predlagam, da skušate anksioznost urediti sami ali pa s psihološko podporo.

Hvala vam! Ja, saj vem, da bi to bilo potrebno urediti. Mojo glavo.
Testirali so me tudi za aps, lupus, negativno k sreci.
Omenjate motnje prevodnega sistema… k temu spada nekompletni dkb? Torej pri kardiologu je bil prikazan na ekg, cez mesec dni,ko sem.imela zdravniskega za sluzbo pa je pisalo na ekg left atrial abnormality. Kako je pa s tem?

Inkompletni DKB je, kot sem zapisal, pogosto normalna najdba in ne gre za neko jasno bolezen prevodnega sistema. Nenormalnosti levega preddvora na EKG niso specifične, superiorna preiskava je UZ srca, ki je, če sem pravilno razbral, dokazal normalen levi preddvor.