Ali obstaja na tem svetu kdo,ki ne gleda samo na materialne dobrine ampak na človeka?Sprašujem se ali bi me sploh kdo še hotel za življenjsko sopotnico,mene mati 2 otrok,ki sem trenutno v hudi ne samo finančni ampak duševni stiski zaradi vseh problebom ki so se mi zadnje čase zgrnili nad mano.Pa ne morem reči,da sem slaba oseba,res da sem naredila veliko napak ampak kdo jih pa ni.
Razmišljam samo še o tem,da se poslovim iz tega sveta in to že dolgo tako mislim,priznam pa da nimam poguma da naredim konec.Morda pa…

Pa ne iščem partnerja po tej poti,da ne bo napak razumljeno.Samo malo spodbudnih besed kakšne dobre duše.To je vse.

Seveda obstajajo, samo srečat jih je treba…kar pa je včasih težko. Vem kako je, ko ne veš ali bi plačal položnice ali kupil hrano. Samo vztrajati je treba in iskati rešitev, res nikoli ne veš kaj prinese prihodnost. Še en vzpon… pa tudi morda še en padec. Imaš vsaj dva razloga da ne odnehaš…če že ne več.

povsem narobe razmišljaš. v tej situaciji moraš rešiti druge probleme, ne pa filat luknje med nogami.
rabiš denar, najdi pot, da prideš do njega. moraš se psihično okrepiti, postati dobra mama in tako naprej. zadnja stvar na svetu je moški. na take kot si ti padajo itak samo posesivni manipulatorji ali pa medeni goljufi, ki ženske spravijo še ob zadnji evro.
poišči pomoč pri nevladnih organizacijah, kakšnih ženskih združenjih, znancih in sorodnikih, če je kdo zaupanja vreden.

Težko je, a včasih je treba požreti ponos, se obrniti tudi na RK, Karitas, Zvezo prijateljev mladine… Koga kaj vprašati, kakšno delo tu in tam, počasi bo že steklo. Kot pravijo: ko ne more več iti slabše, gre lahko samo še na boljše, ane? Pogovori se o svoji stiski z zdravnikom, da ti da kakšen antidepresiv – ko je treba, je treba, saj imaš otroke, ki si zaslužijo dobro in veselo mamo! In stran s tragičnimi mislimi! Ko boš gledala manj črno, boš pa tudi kakšnega dobrega človeka v svoje življenje spustila, saj v takšnem stanju dobromislečim ljudem ponavadi sploh ne pustimo blizu. Srečno!

Konec delati ni najboljša rešitev, čeprav se človeku zdi, da drugače ne gre. Kako naj ti kdo pomaga, če se ti ne da poslati niti vzpodbudne besede na ZS, ker nisi prijavljena??

Se strinjam.
Ne se pomilovati ali utapljati v negativnih občutkih. Kar je bilo, je bilo. Največ kar lahko narediš je, da se iz tega nekaj naučiš in greš naprej.

poleg 2 otrok ne moreš razmišljat o samomoru !!!
ČE o tem razmišljaš potrebuješ psihiatra, ne pa moškega !

Se strinjam z napisanim. Najprej moraš delati na sebi, da si pridobiš samozaupanje in samozavest, da lahko potem gradiš naprej. Razmišljati moraš o svojih otrocih, da jim boš dober vzgled, da ko odrastejo ne pokleknejo pred vsako najmanjšo težavo. Okrepiti se moraš in se boriti naiprej zase in za otroka, da jima omogočiš boljše dostojno življenje. Napak, ki si jih zgrešila ne moreš popraviti. Kar je bilo je bilo. Pojdi naprej in ne razmišljaj o preteklosti. Iz nje potegni kak dober nauk. Naj ti bo dobra šola za naprej. Ne smili se sama sebi. Razmišljaj pozitivno. Vse bo še dobro, samo verjemi in zaupaj.

Glej, če boš pri poznanstvih štartala iz takšnega uvoda kot tu, verjemi, da si nihče ne bo želel imeti že ob štartu osebe, ki bo razmišljala o koncu oz. begu iz težav in nezmožnosti reševanja le teh. Ljudje v nekem odnosu pač želijo trdnost, da se lahko tudi v morebitnih hudih trenutkih zanesejo na osebe, pri čemer sama s takšnim uvodom ne daješ neke zanesljivosti, da jo sama ne boš kam popihala in pustila vse na cedilu.
Je res, da delamo vsi napake, ker se tako lahko tudi učimo iz njih, ampak jih ne rešiš tako, da bežiš iz njih in puščaš vse odprto, da se ti potem problemi samo še nalagajo.
Realno gledano lahko vzameš na znanje, da če sama nisi pripravljena problemov reševati, pri zavedanju, kot praviš sama, da se zavedaš svojih napak, jih namesto tebe ne bo nihče reševal, če jih sama ne želiš, nočeš, še manj pa, da boste našli osebo, ki vas bo osrečila in rešila namesto vas vse tegobe, ki vas dajejo.
Zakaj sem ti to napisala – zato, ker sem doživela že marsikaj in če ne bi tudi sama energije vložila v to, da rešim nastale situacije, ki jih nisem odlagala, ne glede na težo križa, ki sem ga ob tem nosila, mi tudi kdo drug ne bi zmogel priskočiti na pomoč, kar je bila le skrajna sila. Najprej moraš sam iskati rešitve in če ne gre, prosiš koga za pomoč. Ne moreš pa pričakovati, da ti niti ne migneš pri razreševanju in čakaš, da bo prišel čudež, ki bo odplaknil vse slabo in bo spet sijalo sonce. Čudežnih paličic ni, če jih sam ne poskušaš pričarati.
Sem ženska in če bi to napisal moški, misliš, da je perspektiva s človekom, ki ima kup problemov, rešuje jih ne, boš pa ti morebitno vskočil, da boš namesto njega reševal njegove težave, on bi pa samo sedel in čakal na razplet dogodkov? Hkrati bi moral morda pa razrešiti še kakšno svojo stvar.

Ti si želiš enega rešitelja, ki bi te potegnil iz vode ob utapljanju. Ker zavestno veš, da ne znaš plavati, nimaš pripomočkov kot so rokavčki in bazenčki, ki bi te držali nad gladino, zato se zanašaš, da te bo nekdo rešil kot pri utapljanju nekdo. In če nekdo ne zna plavati, brez rokavčkov ali bazenčka ne gre v vodo in bo razumljeno, če bo pridivjal orkan, da te je v takšnem primeru potrebno reševati. Ker gre za višjo silo.

Četudi nisi slišala, kar bi želela slišati in si dobila vse drugo, namesto željenega tudi od ostalih, ti naj bodo stvari v razmislek, da s takšnim načinom nihče ne bo želel biti heroj, ki te je rešil, ti pa ob tem samo čakaš in morebitno nergaš, ker vseeno veš, da nekdo rešuje tvoje zavedne napake.

Res ni zastonj tista, pomagaj si sam in ti bodo tudi drugi. Namesto tebe pa ljudje ne bodo reševali težav, še manj, da bi jih brez tvoje udeležbe rešili. In bi ti v naprej spet ponavljala že stare napake, kjer bi te moral nato spet nekdo tretji reševati, ko bi te ostali morda spregledali.

Verjemi tudi, da si nihče ne bo želel ali si celo želi, da ima ob sebi osebo, ki je sucidialno nastrojena in bo čakal, kdaj bo klik, ko jih bo pustil z vsemi problemi za seboj na grbi. In se bo vsak zahvalil za tako “bogato doto” zapuščine. Če želiš imeti zdrav odnos, je pač nujno, da svojo preteklost počistiš, ker preteklost nima kaj delati v sedanjosti, ki gradi prihodnost. So izuzete stvari, kot so npr. otroci, ki so pretekli sad ljubezni in so pač del tebe.

Če pa sprašuješ to, ali te bo imel kdo rad kljub temu, da nisi bogata kot Trump, je odgovor pritrdilen, vendar brez tvojih uvodnih scenarijev, če vemo vsi, da pač ni človeka, ki ga kaj ne bi trlo, pa to ne vpliva na odnose.

Ne vem, kako si si zamislila – najdeš si moškega, ki bo rešil tvoje težave in če njemu ne bo uspelo, mu boš zapustila doto vseh bremen, zraven pa še otroke? Si prej, predno si imela otroke in moškega, ki te je oplodil tudi razmišljala, imam težave, prišel bo moški, jih rešil, a na koncu sedaj ugotavljaš, da si le v večjih težavah, kjer rešitve brez svojega udejstvovanja, niti malo ni blizu. Ker še vedno čakaš rešitelja, pri tem pa sama nič ne storiš. Ne vem, a greš po sistemu, kar je dobro zame, je tudi za otroke? Jim sporočaš, da naj se ob morebitnih težavah najmanj obesijo? Manipulativnih oseb, ki egoistično iščejo cilje samo zase, ne maram in so navsezadnje sposobni iti tudi čez trupla, pa čeprav samo svojega.

Za začetek, spregovori o svojih težavah, morda ti bo kdo lahko pomagal celo. Tudi tu. In ko boš s skupnimi močmi, kjer je potrebno tvoje sodelovanje rešila ali delno rešila tudi tegobe, bo tudi kdo pripravljen nato kakšno tegobo, ki ti je ostala, deliti s teboj. Prej pa ne. Rada pomagam tistim, ki so sami pripravljeni sodelovati, ne igram pa nikomur samaritanke, kjer bi vse ostalo na mojih plečah! Ni dovolj samo zavedanje lastnih napak, ampak tudi trud, da pač ne ponavljaš istih napak. In ko te iste napake nato ljudje spregledajo in si dejansko nato ti tista, ki jih boš pač morala reševati. Ker ljudje ne bodo več tvoja bergla. Pri čemer sama nič ne storiš.

Ni res,še vedno do sedaj sem si zgolj in samo sama pomagala iz dreka,pa to smolo sem imela,da sem vedno še koga drugega vlekla ven.Torej lahko zase rečem,da sem zelo močna oseba.Ljudje,če bi le vedeli kaj vse se mi je zadnjih 5 let dogajalo…Marsikomu bi se že davno utrgalo,meni se še ni,zaenkrat.Je pa res,da imam pa zadnje čase tudi jaz že vseh oprostite izrazu pizdarij poln kufer.In res najraje bi kar ušla iz tega bedastega življenja.Bolj se spravljam na zeleno vejo,bolj mi življenje postavlja prepreke.
Pravijo,da ti bog naloži toliko kolikor ve da boš lahko prenesel.Se ne strinjam s tem,tole mu rečem,stopi dol z neba pa sam poskusi pa potem sodi…
Pa naj vam malo povem kaj vse je bilo tisto kar se mi je zgodilo.Ko sem začela na novo si ustvarjat družino,se je bivši smrtno ponesrečil,tako sem naenkrat imela otroka iz prve veze brez očeta,jaz pa z novim visoko noseča…Potem me je doletel prezgodnji porod,otrok nedonošenček z telesnimi hibami.V istem letu v nadaljnih 3 mesecih pokopljemo še strica in dedka.
no potem me je ta novi dobro izkoristil.Ko sem mu jaz osebno pokrila vse pufe,opremila njegovo stanovanje,se frajer odloči,da me zapusti.Je na veliko govoril,ja jaz vem da si ti meni veliko pomagala tudi jaz bom tebi.Pa do zdaj ne duha ne sluha o kakršnikoli pomoči.Zdaj mi pa grozi izguba službe in vse se mi zdi tako nefer.Ko sem jaz v dreku pa ni heroja,ki bi mi pomagal.Pišem prošnje,iščem službo,pa nič od tega.V kratkem bomo padli v velik socialni problem,ja in res se mi ne da več borit za to usrano življenje.