No kom bom znala napisati pravilno alergogenih, bom pa res super. ALERGOGENIH

Oh, Tanč, saj si čist super, tudi če se kaj zatipkaš :-))

Z velikim zanimanjem berem tvoje prispevke na tem forumu in sem prav vesela, da si uletela sem! Povsem razumem, da ste tudi zdravniki samo ljudje, taki in drugačni, ampak tako dobro dene, če lahko normalno komuniciraš z zdravnikom, sploh ko gre za tako zamegljeno področje, kot so alergije (vsaj meni tako deluje) – pa čeprav to ni tvoja specializacija. In vas zdravnike tudi spoštujem, ker si predstavljam, da se dnevno srečujete s takimi in drugačnimi pacienti, in so nekateri gotovo tudi prave perle tako glede komunikacije kot drugih področij (tista z Ospenom za zbijanje vročine je bila res huda!!!).

Pa ne bom preveč nakladala, saj sem povedala, kar sem hotela.

Lep večer ti želim!

Jaz tudi tebi, Jacqueline, pa lep spanček zaspanček

Ker sem že v letih (no, srednje mladih), sem pozabila vzeti. Se bom potrudila jutri.

Živjo,
zdaj se bom pa še jaz pridružila tej debati, tokrat kar s pravim imenom, da ne bo dileme.
Draga tanč, zdaj me pa res zanima, kako je z dieto noseče in doječe mamice? Namreč, imam sina (3,5 let), ki je alergičen na KML, jajca, svinjino, kivi in ananas, poleg tega pa še na tetanusni toksoid. In ko smo bili na pregledu pred 1 letom, ko sem še bila noseča, mi je naša pediatrinja alergologinja zagotovila, da diete več ni potrebno držati niti med nosečnostjo, niti po porodu – takoj pa, če se tudi pri dojenčku pojavijo znaki alregije. In kaj zdaj??
Kako naj starši vemo, kaj je res. Naša alergologinja (pediatrična klinika LJ; zaenkrat še ne bi z imenom) pravi nekaj, tvoj vir nekaj??!!
LP!
Alenka Šenk Erpič, dr.dent.med.

Oj Alenka, le toliko da te pozdravim.

Prosim, javi se mi kaj na mejl. Če ti napišem, da sem rodila dva dni za teboj, boš vedela, kdo sem 🙂

Ja, zdej pa je to res ena zbrka. Jaz sem to slišala na Šoli atopijskega dermatitisa od dr. Kuharjeve, v sredo mi je potrdila alergologinja iz pediatrije, slišala sem tudi na drugih alergoloških izobraževanjih.
pa sem šla šel mau po netu:

http://www.allergy-clinic.co.uk/pregnancy.htm,

hhttp://www.uwa.edu.au/media/statements/2001/04/uwa_study_on_diet_during_pregnancy_allergy_link_(2_april)

hhttp://www.acaai.org/public/advice/pregnasth.htm (ta je zelo super)

http://allergies.about.com/od/pregnancy/ – tu je zelo veliko napisanega

http://www.aaaai.org/patients/publicedmat/tips/asthmaandpregnancy.stm

http://www.lalecheleague.org/NB/NBJulAug98p100.html – malo starejša

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?cmd=Retrieve&db=PubMed&list_uids=1545092&dopt=Abstract – to je ena proti, iz leta 1992

http://www.fitpregnancy.com/yourbaby/643

http://www.allergyclinic.co.nz/octo2003.html . še ena, ki ni dokazala vpliva diete

http://www.babycentre.co.uk/refcap/3561.html

No, če v iskalniku napišete: pregnancy+allergy+diet, boste našli več kot 100 raznih člankov. Seveda, poglejte datume. Nekako bolj so verjetne študije in članki od leta 2000 in mlajše.
Kot vidite, so mnenja tudi po svetu različna. In tudi pri nas. Vendar se potem vrhovi dogovorijo, kako bo dalje in naj bi veljalo za vse. Pravim, naj bi. Kot ste lahko gor prebrali, pa ni čisto tako.
Kako naj se zdaj znajde uboga mamica, če še mi ne moremo biti sigurni? Po zdravi pameti. Meni osebno se zdi, da bi se raje odpovedala nekaterim najbolj znanih alergenov v hrani, za vsak slučaj. Vendar še vedno velja, da se ena bolezen izrazi lahko bolj ali manj.
No, to je ratalo pa res komplicirano.
Ciao, punce
Tanč

Malo sem pobrkljala po netu, in čisto na hitrico, res zanimivo in ravno kontra – našla naslednje:

Če bi imela kaj več časa, bi bilo zanimivo malo raziskati, uf, na to tematiko sem našla še 337 raziskav v CBI databases.

Groza, ne?
Običajno, če so tako polarizirana mnenja, torej ravno nasprotujoča, potem si mislim, da je varneje se držati omejitev, dokler se na večjih študijah to ne razjasni.
No, ampak v prvi avstralski študiji tudi piše, da dietna omejitev doječe matere ni potrebna, vam pa vaše izkušnje kažejo, da ko ste izločile kravje mleko iz prehrane (ko ste dojile), se je koža izboljšala.
No, tako kot sem napisala v prvem odstavku. Čakamo večje študije, v tem času pa delujmo preventivno. Zaenkrat dieta velja, če kdo reče drugače, pa reče drugače in se pač sklicuje na študije, ki zanikajo ugoden vpliv diete. Zmešano, ne?

Hm, res zmešano ja. Meni se je moja intuicija – preventivna omejitev najpogostejših alergenov v času nosečnosti in v prvih mesecih pri porodu – dobro obnesla, zato verjamem vanjo 🙂

Zdaj pa je res skrajni čas, da neham brskat po študijah in grem otrokom naredit večerjo 🙂

JA, HEJ, RES, TUDI MOJI SO SE ŽE NEKAJ PRITOŽEVALI.
Ampak, mislim, da si zadela bistveno resnico. Točno tako, kot si napisala. Omejitev najpogostejših alergenov. Yes.
No, dober tek.
Tanč

Hirkani, živjo,

saj nekako sem te potem prepoznala, mi pa vrača mail nazaj, ker ti ga ne uspe dostaviti.
Imaš nov mail??

LP, Alenka

Alenka oprosti, res imam nov mejl. Enako kot prej, le zadaj za @ pride amis.net 🙂

No, evo diete Urtika I, II in III. Bom kar prepisala cela navodila:

KOPRIVNICA
Koprivnica ali urtikarija je najpogostje posledica preobčutljivosti na hrano in zdravila. Za zdravljenje je pomembno, da bolnik ne pride v stik z alergenom, ki je koprivnico povzročil. Zato zdravnik bolniku predpiše ustrezno dieto in zdravila, ki umirjajo alergijsko reakcijo, običajno antihistaminik.
Dieto delimo na urtikaI, urtikaII in urtikaIII.
Če bolnik že ve, na kaj je preobčutljiv in je znan alergen pojedel navede, ob pojavu koprivnice priporočamo dieto brez alergena, ki je koprivnico povzročil in omejeno število manj alergogenih živil.

URTIKA I
Priporočamo ob težje potekajoči koprivnici. To pomeni stroko dieto, ki je sestavljena samo iz kuhanega riža ali polente, jabolk in šipkovega čaja. Hrano lahko posladkamo ali solimo. Otroke s koprivnico v prvem letu starosti hranimo s hidrolizatom soje (sojino mleko).

URTIKA II
Ko se bolezenski znaki umirjajo, postopno uvajamo v prehrano manj alergogena živila: kuhano zelenjavo-korenje, cvetačo, kolerabo, bučke, krompir, purana, žitarice, sadje. Pri pripravi hrane uporabljamo repično ali olivno olje, sol, sladkor.
Če ima otrok že dokazano alergijo na določeno živilo (npr. mleko, jajce, arašide) mora ostati na dieti brez znanih alergenov. Natančno je potrebno prebrati deklaracije na industrijsko pripravljeni hrani, da ne vsebuje znanih alergenov. Mleko je lahko deklarirano kot kazein, kazeinat, sirotka, laktoza, mlečna beljakovina, D. Iz jajc izdelujejo lecitin, ki je označen z E 322.

URTIKA III
Še vsaj en mesec po izginotju simptomov odsvetujemo hrano, ki vsebuje konzervansa, arome, aditive, ojačevalce okusa (E-ji), jušne kocke, začimbe, umetne sokove, kokakolo, klobase, hrenovke, salame, paštete, konzervirano hrano, kivi, citruse, paradižnik, papriko, med, jagode, jogurt s sadjem, puding, svinjino, arašide, lešnike, orehe, mandlje, čokolado.
(prim. Vesna Glavnik, dr.med., spec.ped., vodja Službe za alergologijo in revmatske bolezni Pediatrične klinike v Ljubljani)
Evo, tko.
Tanč