virtualno varanje?
Pozdravljeni!
Znašla sem se v hudi stiski in dvomih. Partnerja sem spoznala preko neta. Prihaja iz muslimanskega okolja, in to strogo patriarhalnega (njegovi so tisoče kilometrov oddaljeni od tu). Sam poudarja moralne vrline, kaj je po njegovi veri prav in kaj ne. Skupaj sva 4 leta in v zvezi se je pred letom dni rodil otrok. Že nekaj časa pa me obdajajo temne slutnje, da me vara. Nekega dne sem slučajno stopila v sobo, ko se je na ekranu pojavil okenček s sporočilom in sliko neznane ženske. Sprva je rekel, da je ne pozna, naslednji dan pa, da je njegova kolegica. Odkrila sem, da je prijavljen na spletu, in sicer za iskanje prijateljev in zmenkarije. V okvirčku prijatelji so seveda same ženske in kot mi uspe spremljati, pregleduje svojo stran vsak dan, ne samo zvečer, ampak tudi podnevi. A od dne, ko sem ga zalotila pri pogovoru, je postal bolj pazljiv in briše zgodovino pregledovanja strani. Skoraj prepričana sem, da ima s temi ženskami tudi kaj več, čeprav mu neposredno ne morem dokazati. Sama sem namreč doma z otrokom in kadar kam gre sam, seveda ne morem za njim. Mi pa vsak dan samo odzvanja v glavi to spoznanje, da pravzaprav ne vem, kako naprej. Res je, da če ne veš, ne boli. A jaz vem in boli, sploh pa zato, ker on od mene zahteva marsikaj, od tega da ne smeva z detetom na morje (zakritost), do tega, da ne hodimo na družinska srečanja, češ da je na mizi alkohol. Da ne omenjam še kaj hujšega, ko je zagrozil celo s tem, da bo vzel otroka, če se ne bom ravnala po njegovih pravilih. Ali naj ga neposredno postavim pred dejstvo, kaj sem odkrila, ali naj stopim v kontakt s temi virtualnimi osebami in se prepričam, kako in kaj, saj mi ni do tega, da bi otrok odraščal brez očeta. Bojim pa se, da se ta njegova internetna spletkarjenja ne bodo končala vsemu navkljub. Kaj menite z oddaljene perspektive, ali je to zvezo sploh mogoče rešiti? Hvala za kakršenkoli nasvet in podporo. Lep pozdrav
Yaly
Spoštovana Yaly,
pri vajinem odnosu in stiski je poleg osebnega, intimnega odnosa pomemben še kulturni odnos oz. dialog (predpostavljam, da ste slovenske narodnosti oz. pripadate t.i. krščanski kulturi) in kulturni kontekst iz katerega črpata in usklajujeta pravila vzgoje, vedenja, družino in njene odnose v nek smiselen red. Sicer izpostavljate predvsem sum na afero oz. varanje, vendar se ne morem izogniti občutku in dejstvu (iz opisanega), da je v ozadju ne le sum na prevaro in neiskrenost, temveč da je partner do vas kot osebe grobo nespoštljiv in je tudi odgovoren za to, kakor vi za to, da si to dovolite.
Prepovedi, ukazi, grožnje, ponižanja, ignoranca,…to niso kazatelji enakovrednega in spoštljivega odnosa, temveč opisujejo strogo hierarhičen odnos med gospodarjem in služabnico. Zakaj si to dovolite, vesta le vi in on, vendar v kolikor želite več spoštovanja, si ga morate najprej sebi izkazati, si pričeti bolj zaupati ter verjeti v lastne odločitve. Seveda je za to potreben razvoj oz. spoznanje sebe, ki izvira iz pozitivnih vzgojnih izkušenj sprva iz rodne družine, kasneje iz intimnega odnosa.
V vsakem primeru – tudi glede konkretnega – vam je partner dolžan govoriti resnico, ker ste jo vredna najprej kot človek/oseba in kot partnerka, in to ne glede na takšne ali drugačne moralne zapovedi. Namreč resnica, ta z malo začetnico, je čisto dovolj, da jo lahko človek jemlje za najvišjo vrednoto. Tudi kar se tiče splošnega odnosa M do Ž, odnosa staršev do otrok, širše družine, do obredov, navad, finančne vloge v družini, odnosa do spolnosti, itn., ki so vezane na kulturo – vse to je v mešanem, a enakovrednem partnerstvu, nenehno podvrženo MEDOSEBNEM in MEDKULTURNEM SPOŠTLJIVEM DIALOGU. Sicer hitro dobimo tiranijo enega proti drugemu. Ali si jo potemtakem tudi dovolimo in do kje, je pa osebno vprašanje. V kolikor čutite, da je vaš sum upravičen, je to dovolj, da se pogovorita, saj je nenazadnje – če se držimo Korana – po njem strogo prepovedano in tudi kaznivo vsako prešuštvo oz. nezvestoba moža/žene (le da so sankcije žal v marsikaterih družbah veliko bolj pogubne za ženske kot za moške, ker je M privilegiran spol). Torej bi potemtakem partner s svojimi zapovedmi in prepovedmi do vas hitro prišel v protislovje – kršil bi lastna pravila, ki jih zagovarja in bi se tako moral razkriti v laži (sramu, ponižanju). Namreč ta čisto logična zmota je zelo pogost pojav, ko se nekdo v odnosu drži večvrednega ali vzvišenega.
Skratka, želim vam sporočiti, da je za zdravje najbolj koristno, ko resnico najprej poiščemo pri sebi in se vprašamo, kdo sem, od kod sem, kako dožviljam M, kako Ž, kako sem (se) doživljal (v) odnos(u) z očetom, mamo in kaj od tega, kar doživljam tukaj in zdaj že poznam od prej, iz rodne družine. Kje in kaj so meje, ki si jih postavljam glede dostojanstva telesa in uma (koliko se spoštujem v celoti), in kakšno dediščino prepuščam svojemu otroku, če sem pripravljen trpeti zlorabo?
Vajin odnos je seveda rešljiv, vendar pot do nje je le vajina, četudi vam jo nekdo uspe opisati od začetka do konca, morata po njej le vidva, ki to zmoreta. In poiskala jo bosta lahko le skupaj (če je obojestranska ljubezen in interes po ohranitvi in poglabljanju odnosa), kar pomeni sodelovanje z upoštevanjem čustev, misli in telesa drugega. Vse drugo je manj pomembno – tudi razlike v verskem/kulturnem prepričanju. Namreč, za odnos, družino in otroka se (vsaj v večini zahodnega sveta) nenazadnje odločamo mi sami, ko se za to ČUTIMO PRIPRAVLJENI – odtod so občutki izjemnega pomena in tudi sledi, da za svojimi odločitvami moramo stati in poskrbeti za posledičnost: družinske vloge, partnerski odnos, pravila, odnos z otrokom. Namesto nas tega ne more narediti nihče.
Zato moramo pričeti verjeti v lastno notranjo moč in vero, da četudi smo v stiski in nam je težko, bomo to preživeli in če je treba si poiskali strokovno pomoč, karkoli nam ustreza. Verjemite, da dokler lahko ljudje spregovorimo o sebi in težavah v nekem odnosu, je za ta odnos vedno upanje, ki prične ugašati šele takrat, ko besed ni več.
Zato želim veliko energije in iskrenih pogovorov!
Kaže, da imaš otroka z ortodoksnim muslimanom. On po svojih kulturnih prepričanjih ne dela nič narobe, če ima še deset drugih žensk zraven – to si je takoj možno predstavljati….
Ojjjej…
Težka bo… nisi pripravljena na to, da bi se podredila njegovim kulturnim zahtevam, to sama dobro veš.(in zakaj bi bila???) Zato ne vem, če zdravo zate, da to nadaljuješ.
Kar dih mi zastaja! Joj…(verjetno si mu še rihtala papirje za prebivanje v Sloveniji??? se borila z birokracijo??? ajjjej…in zdaj še to…težko tebi)
Če se boš odločila iti stran, jemlji njegove grožnje, da ti bo vzel otroka skrajno resno. Kot musliman, kot si ga opisala ti, to lahko izpelje. Otroka ti odpelje k njegovim domov in ga ne boš več videla.
Svoj odhod boš morala skrbno načrtovati…varna hiša, skriti naslovi,…V najbolj črnem scenariju bo tvoj otrok odraščal ne le brez očeta, pač pa tudi brez matere, pri stari materi (materi tvojega partnerja oz. moža)
Gospod Edin – ste prepričani, da je v tem primeru medkulturni dialog sploh mogoč??? Jaz se močno bojim, da v tem primeru že po defoltu ne!!! … Jaz mislim, da yaly že ve, kje je meja in tudi to, da je vse že prestopilo to mejo, drugače ne bi bila v stiski, mar ne?
JAz mislim, da ni dosti za razmišljat, ampak za ukrepat, ker utegne drugače postati še bolj nevzdržno in pogubno…
In – si pomislila, koliko otrok morda že ima od prej? Koliko žensk dejansko istočasno kot tebe? ??? Še takrat, ko sta se vidva dogovarjala po internetu???
JOj, punca…
poleg tega ti grozi, izsiljuje tvojo pokornost, z grožnjo, da ti bo vzel otroka. Ne, ti in tvoj otrok se morata iz tega rešiti!
Jojjj, če si le predstavljam, kako ti je…
Ja, dejansko gre tu za zlorabljajoč odnos iz katerega je treba čimprej izstopiti! Internetno ali tako in drugačno varanje je čisto postranska reč! Problem, je ker ti krati svobodo, ki ti pripada kot dostojanstvenemu človeku!
Punca, tu ni kaj reševati, ker je že pogorelo! Pravzaprav tistega pravljičnega odnosa s tem človekom, ki si si ga ti predstavljala, v realnosti nikoli ni bilo !!
Za takšno življenje si se odločila sama in pri polni zavesti, torej ne vem zakaj sedaj tukaj ljudje pišejo o tvoji svobodi, ker v muslimanskem svetu ženska pač ni svobodna in je delitev vlog zelo jasno določena.
To si vedela, se sprijaznila in dejansko to življenje tudi živiš in sprejemaš in zato ti vsaka čast! Malokater človek je pripravljen prestopiti muslimanski svet, čeravno je moje mnenje, da je le ta dosti boljši od krščanskega.
Če pa smo že pri religiji naj povem svojo izkušnjo. Moj in od mojega doma so krščani, pri njih doma vidiš križe in kristusa na njih kjerkoli želiš in moj je zelo zelo ponosen in kvazi zaveden krščan, čeravno nima pojma o svoji veri in kaj cerkev sploh uči.
Že od malega so ga naučili se lagat, laže mati cel lajf, laže on, izkorišča tiste ki so mu pomagali, varanje mu je itak bilo pogosteje kot umivanje, žensk ni spoštoval in še bi lahko naštevala.
Zanj je prav tako pravilen in edin toleranten odnos, da moški hodi ven, se dobiva s prijatelji, ponočuje, med tem ko mora biti ženska, torej prava in dobra ženska doma z otroci. S tem pač samo, da pri njem še ženska mora hodit v službo in delat tudi vsa dela doma, se posvečat otrokom in še postorit vse tisto česar on (moški) ne, ker je prelen ali se mu ne da, ali pa nima časa ker hodi ven.
Tako so ga naučili doma in tako oni tam pri njemu tudi prakticirajo.
Ženska pa je kljub vsemu manjvredno bitje, kdor šteje je samo moški svet.
Glede tega se mi zdi muslimanstvo dosti boljše, ker tam je določeno in vloge so jasno razdeljene: ženska je doma, je za otroke, moški pa poskrbi za finance in varuje svojo družino, katera mu predstavlja osnovno celico in bi za njo tudi ubijal.
Tudi pri varanju je tako, ni bito katere religije si, vara kdor pač vara in za moške je sploh značilno da to radi počno, če bi pa hotela ženska bi se mu pa zmešalo.
To kar tvoj počne na internetu je zame varanje, nima kaj vezan, poročen moški bit bilokje na kakšnih forumih, straneh kjer se išče komunikacija, naj vendar komunicira doma.
Povej mu lepo, da je internet doma tabu tema in da sta lahko na netu le ko sta skupaj, vsak sam pa ne more bit. Morda inštaliraš kakšen program, ki pa zapisuje obiske vseh strani, passworde in ko ga ni, v miru prekontroliraš. To bi ti, preden narediš halo in vstajo, svetovala, ker tako ti ne bo mogel metati peska v oči in blefirat.
Zaupanje je dobro, kontrola je boljša, pravijo.
Lahko da bo nehal, tudi mislim da bo odnehal če bo začutil da se mu doma majejo tla pod nogami, če pa tvoje volje in želje ne bo spoštoval pa boš morala razmisliti o nadaljni poti. Kot je rečeno bo najbolje, da se povežeš s tisto hišo za matere, ali pa se, enostavno, odseliš nekam daleč stran za nekaj let. Jaz mu zaupala ne bi, ker ni iz Slovenije in res je, kaj veš kaj se tvojemu otroku zgodi. No ja, to si itak vse vedela, ko si se z njim vezala.
Upam pa da se bo za vaju dobro končalo, ker bi bilo škoda zakona, otroka in vsega sr. ki bi vas čakalo. Drži se!
draga/i simpl!
Mogoče bi blo pa fajn, če bi forum tudi gospa Širca brala, ne?
Tudi jaz sem drugačna! tudi jaz imam pravico do svojega mnenja, ker sem tudi jaz enakopravna. Če povem svoje mnenje o situaciji, nisem nikomur nič naredila in zato si ne zaslužim grožnje, naj se pazim.
Sicer pa draga/i simpl pomisli, – ali ne sodiš ti med nestrpne s svojo grožnjo? Vsak, ki prebere moje mnenje, se lahko z njim strinja ali pa tudi ne. Nikomur ga ne vsiljujem in ga tudi ne morem, zato je tu grožnja nej se pazim čisto odveč in sama na sebi nestrpnost.
tako da – draga/i simpl – imej se lepo v svoji drugačnosti, jaz pa se bom imela lepo v svoji drugačnosti.
Spoštovana azrae,
ves problem okrog tega se zvede na temo STRAHU in ogroženosti. Strah pred tem, onim, drugačnim, samim seboj…
Sprašujete ali je medkulturni dialog mogoč: seveda je, lahko se pozanimate o t.i. mešanih zakonih doma ali v svetu, ki so nadvse uspešni. Ko o tem malce raziskujemo, pridemo do zanimive ugotovitve: da so ti odnosi uspešni ne toliko zaradi spoštovanja razlik in strpnosti med kulturami, temveč predvsem zaradi iskanja izjemne podobnosti med ljudmi, na ravni medosebnih odnosov (z drugačno metodologijo se da to početi tudi na ravni politike, ampak pustimo).
Kaj pa lahko dva odrasla in v sebi različna “planeta”, M in Ž, prepreči, da živita in ustvarjata skupaj, če se za to odločita? Le vojna, sovraštvo in bolezen. Te pa poznajo vse kulture in civilizacije, tako kot poznajo tudi mir, ljubezen in zdravje. Tudi na nivoju kulture obstaja vsem znana IZBIRA. In dobra izbira zahteva mir, iskren premislek, intuicijo ter dejanje odločitve.
Našteto in morda še kakšno področje, so TEMELJNI ZIDAKI srečnega življenja: vsaka kultura jim sledi in kuje v oblake. Vendar k tem zidakom peljejo le medčloveški odnosi, iz katerih se rodimo, razvijamo in pustimo razvijati. Kaj človeku pomaga razglašanje lastne kulturne (ali kakšne druge) večvrednosti v odnosih do drugih, ko pa sam ne naredi dovolj zato, da bo miren, srečen in zadovoljen? Kjer je mir, tam je prostor za vse različnosti, in ta prostor je prostor spoštovanja ter ljubezni, ki pa vidi ravno tisto, kar je “očem prikrito”, tisto, kar je zadaj, ne zanima jo barva kože, starost, spol, poreklo…te stvari so tako preproste, da nas pogosto še otroci presenetijo, koliko dejansko ta bitja o tem vedo oz. koliko dojemajo in čutijo na otroški način. Ja, na poti odraščanja človek res lahko veliko tega izgubi, pozabi…
O čemer pišem za marsikoga lahko ostane le puhlica, v kolikor ni resnosti, truda, volje in seveda želje da nekaj naredimo zase v tem življenju. Šele, ko si odrasli iskreno priznamo in smo pripravljeni videti drugega ali drugačnega ne da bi se ob tem čutili že vnaprej ogroženi, lahko pričnemo spoštovati sebe in drugega v vsej različnosti in vsej podobnosti. V kolikor pa ogroženost še vedno je, jo je treba seveda predelati in preseči, sicer se obnavlja.
Skratka, resda z določenimi izjemami, ampak podobno velja za odnos med moškim in žensko: dva spola, dva planeta, dve kulturi, dve vzgoji – eni starši. Dejstvo. Če posplošim: starši so tisti, ki nas opremijo, če hočete, z globino ali pa plitvino v razvoju oz. tisti, ki nas naučijo graditi mostove znotraj nas samih – med umom in telesom (razumom in čustvi) ter med tema dvema “planetoma”; globina tu pomeni veliko ljubezni, soočanja in odgovornosti, plitvina pa veliko strahu, izogibanja in krivde. Že kot otroci vemo ali v nas bolj prevladuje prvo ali drugo, le da smo bolečine iz plitvih odnosov s starši morali potlačiti iz zavesti, jih zanikati in odcepiti – in vsak otrok to MORA storiti, da sploh ohrani odnos s staršem (od katerega je 100% odvisen), pa čeprav je lahko ta še tako krut. Žal. Odcepljene vsebine pa lahko opazujemo v odraslih odnosih, kjer se prek serije obrambnih mehanizmov nenehno odigravajo in čakajo na razrešitev…
Žal destruktivnega vedenja z ene ali druge strani v odnosu prepogosto nismo pripravljeni priznati in vsak zase zanj sprejeti odgovornost (nekje v sebi nas je strah, če bi jo prevzeli, nas bo od bolečine lahko pobralo, “utrgalo” ali pa bomo postali za parnerja/starša/druge nesprejemljivi, nezaželjeni itn. – kar v praksi sploh ne drži!), zato “grdobije” raje vidimo in obsojamo pri drugem (partnerju/-ki, družbi, kulturi, rasi).
Končno, tu se razvoj šele lahko fajn prične: lahko izberemo in tvegamo – večni boj/umikanje, agresivnost, sovraštvo, fizično in čustveno pešanje itn. ali sodelovanje, iskrenost, vztrajnost, odločnost, spoznavanje sebe/drugega, da dosežemo mir, globino in srečo. Tu smo odrasli notranje svobodni. Prvo je lahko, ker ne zahteva napora in odgovornosti. A žal smo s tem tudi osiromašeni za razvoj.
Lepo pozdravljam!
Hvala, gospod Duraković, za vaš odgovor.
Zagotovo se strinjam, da je medkulturni dialog v mešanih zakonih/zvezah mogoč, drugače jih ne bi bilo, in tudi sama jih poznam kar nekaj zelo dobrih. Konkretno tudi z slovenke z muslimanom – kar ni absolutno nič nenavadnega. Vendar v tem primeru mož ženi absolutno ne grozi,…
Napisala sem, da je dialog v konkretnem primeru yaly nemogoč… itd, itd.
enako bi napisala tudi, če nikjer ne bi pisalo, da je gospod od yaly musliman in tujec.
To, da je nekdo musliman in tujec, v meni ne prebuja nezaupanja, nezaupanje v meni prebujajo grožnje v smislu, – če me ne ubogaš, ti bom vzel otroka, itd… ne glede kdo jih izreče, pa naj bo to slovenec, Hrvat, Nemec, Italijan ali pa Arabec…Če mi nekdo grozi, z njim nisem pripravljena več tvegati. – to je, kar se mene tiče. Kdo drug pa naj se odloči pač po svoje…
zato me je zanimalo vaše mnenje bolj konkretno, vezano na konkreten problem yaly. Z vašim generalnim odgovorom se sicer zelo strinjam.
Prijazen dan želim!
No, tule je ena zelo zanimiva tema s sosednjega foruma Čustvena inteligenca, ki nekako sodi k debati, ki se je tu razvila:
Naslov: Ljubim muslimana
Napisal: žalostna*
Datum: 11.08.2009 21:34
Pozdravljeni,
kmalu bo leto in pol, ko sem v vezi s čudovitim človekom, ob katerem sem srečna, zadovoljna…skratka prava jaz….midva, drug z drugim sva ok…problem je družba…starši, sorodniki, predvsem moji. Poslušam neodobravanje, kritiziranje, češ da si zaslužim boljšega….da me je zanj škoda…žalostna sem, boli me…
…ali ni moj fant najprej človek, oseba, ki jo imam rada, ob katerem sem zadovoljna….in šele nato slovenec, bosanec, musliman….ne vem, zakaj toliko etiket, ali se ne rodimo v ta svet čisto nagi in nedolžni, željni ljubezni in sprejetosti, varnosti….bog nas ima rad točno take nedolžne, brez mask in mu je pomoje vseeno ali smo črni, beli, kristjani, budisti , muslimani, slovenci, rusi, bosanci…smo ljudje, ustvarjeni za ljubezen, ki ne pozna meja….in kaj potem, če sem jaz kristjanka on pa musliman, ali sedaj grešiva, ker se ljubiva?
Njim sploh ni pomembna moja sreča, kakšni so moji občutki….njim je važen ugled, kaj bodo pa drugi rekli, kakšna sramota, kako si dovolim…ali bodo otroci kristjani ali ne….
….ker je on musliman, me bo sigurno tepel….
…saj jih po eni strani razumem, imajo me radi in mi želijo najboljše, vendar zakaj mislijo, da se mi bo nujno slabo godilo, zato ker je musliman…kje je zaupanje v dobro človeka…
…zdaj sem najbolj obrekovana oseba…zakaj, ker poslušam svoje srce….če se bova kdaj razšla, to ne bo zaradi mnenja drugih, ampak zato, ker bova ugotovila, da sva si preveč različna, da bi lahko živela skupaj…
…žalostna sem…
Ali imate kakšne podobne izkušnje?
Lep pozdrav!
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: aneja*
Datum: 11.08.2009 22:17
Zelo se strinjam z vsem, kar si tako lepo napisala. Tako bi moralo biti kot praviš, da je na prvem mestu ljubezen in ne narodnost ali vera. A žal ni tako in vprašanje je, kdaj bo. Ravno zaradi tega vprašanja je svet vedno bil in je še v vojni. Gre za različne kulture, vzgojo in okolje v kateri posameznik odrašča. Verjetno je tvoj fant odraščal v Sloveniji staršem muslimanom, kar zadeve nič bistveno ne spremeni.
Ker spadam med starejše tukaj na forumu, sem že marsikaj v življenju videla, slišala in doživela. Zato sem lahko videla okoli sebe nepremostljive ovire med pari, ki so bili različne veroizpovedi in mentalitete. Konkretno imam tudi sodelavko muslimanko in jo v mnogih stvareh ne razumem, saj je njen pogled na življenje precej specifičen, tako da jo velikokrat raje pustim pri miru kot da jo vprašam npr. kako je. Predvsem je pri muslimanih pomembna družinska vez, ki sega v velike širine in le ta ima prednost pred zakonsko družico, ki največkrat ni veliko vredna. Nadalje se ti ljudje radi ukvarjajo z nečednimi posli in mesebojnimi obračuni, zato je veliko težav tudi iz tega vidika.
Ker vem, da je ta tematika občutljiva, že to je znak, da so razlike med nami očitne in moteče, ne bom dalje razpredala. Vsekakor med pari sčasoma pride do razhajanj, narodnostna in verska razlika pa to še poveča.
Tvoje starše povsem razumem v njihovi bojazni, saj so videli in doživeli že marsikaj in svoji hčerki želijo vse najlepše.
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: Jonson
Datum: 11.08.2009 22:37
Če se zaljubita dva, ki imata različni verski prepričanji in se identificirata s svojim verskim prepričanjem, potem zna bit problem v odnosu.
Če pa se zaljubita dva z različnima verskima ozadjima in se NE identificirata z njim, potem je harmonija možna.
Torej v prvem primeru bo moral nekdo prevladat in drugi popustit ali pa bo hud boj, še posebej, če se želi otroka uvajat v versko prepričanje.
Zato je treba biti previden kadar se zaljubiš v nekoga, ki se identificira z verskim prepričanjem, ker ko si zaljubljen ne predvidevaš posledic takšne identifikacije.
Vse je torej odvisno od tega kako močno se ta tvoj partner identificira z religijo. Velja tudi za tebe. Če ni hud “vernik”, potem si lahko oddahneš.
Kar se tiče pa tvoje družine … verjetno imajo predsodke ali pomisleke glede dotične religije.
Ampak, če sta skupaj že kakšno leto in pol mi je čudno, da ga še ne poznajo kakšen je. Si ga spoznala s svojimi? Ste bili kdaj skupaj na kakšni spoznavni večerji?
Verjetno je v tem problem. Ne vedo kakšen je in ali je zagrizen vernik (glede na to, da ta religija velja za precej fanatično).
Če so ga spoznali in se je izkazal za zagrizenega vernika, potem jih razumem.
Po vsej verjetnosti gre za pomanjkanje spoznavanja med sabo.
Zakaj ne bi šel enkrat s tabo in tvojimi sorodniki v katoliško cerkev? Če ni zagrizen vernik, potem mu to ne bi smel biti problem. Še posebej glede na to, da živimo v tradicionalno krščanskem okolju. S tem bi pokazal, da je resen in spoštljiv in odprtoumen (da ima široka obzorja).
Če pa je tvoja družina precej versko zagrizena in ti in tvoj fant nista, potem imata problem in se bosta morala s tem soočiti in boriti.
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: Raw
Datum: 12.08.2009 02:47
Žalostna imava slično situacijo, če boš želela se mi javi na zasebno sporočilo za kak pogovor…
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: Raw
Datum: 12.08.2009 03:12
Je pa res, da bolje kot ti je Jonson napisal, ti nemore nihče!!!!
Ti povem s prve roke!
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: Paco Moralles
Datum: 12.08.2009 05:40
Koga imaš rada? Njega, ali zavrteže, ki vse gledajo skozi stereotipe?
Dogovori si sama!
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: azrae
Datum: 12.08.2009 08:45
No, moja prijateljica je že vsaj 7 let skupaj z muslimanom, imata tudi otroka. In sta prav skladen par, ki ima toliko “problemov” kot drugi pari z otrokom. Oziroma otroku je bolje, kot sem pri komer koli videla. Skratka, pomaga ji pri vsem in skrbi za otroka in zanjo.
In nikoli je ni udaril in nikoli je ne bo, se rajši ubije.
Malo so bili tudi pri njej presenečeni, da si je dobila muslimana, ampak so se umirili.
Razumem pa tvojo situacijo – zelo težka je… Res boli, če svoji ne sprejemajo tvoje odločitve za ljubezen. Bodi močna. Držim pesti zate.
Še se oglasi.
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: azrae
Datum: 12.08.2009 08:48
In Jonson je res dobro napisal. Se podpišem.
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: nadine
Datum: 12.08.2009 09:10
Navedeno
aneja*
Predvsem je pri muslimanih pomembna družinska vez, ki sega v velike širine in le ta ima prednost pred zakonsko družico, ki največkrat ni veliko vredna. Nadalje se ti ljudje radi ukvarjajo z nečednimi posli in mesebojnimi obračuni, zato je veliko težav tudi iz tega vidika.
neverjetno, kak kup bedarij na enem mestu.
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: skela
Datum: 12.08.2009 09:23
Če ljudje niso versko blazni, potem ponavadi ne gre za razliko v
veri, ampak razlike v kulturi, navadah, privzetih vrednotah.
Talilni lonec 21. stoletja te razlike počasi manjša, navade in
vrednote si postajajo vedno bolj podobne, religija vsaj pri mestnih
ljudeh počasi tone v ozadje.
Problema jaz niti ne vidim med zakoncema iz različnih kultur, po mojem
se veliko bolj občuti pritisk obeh družin – njegove in njene, še
posebej, ko se pojavijo otroci.
Za moj okus ni lahko moraš v tako zvezo iti pripravljen na vse
to – ljudje kakršnokoli drugačnost težko sprejemajo – prva reakcija
je še vedno ogroženost.
Pa razumeti moraš, da slovenci po nekem čudežu še vedno živimo v mehurčku
– glede na to, koliko ljudi različnih barv kože, kultur, verovanj…se
trenutno zgrinja v Evropo – je razlika med nami in bosanci zanemarljiva
oziroma je skoraj ni.
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: azrae
Datum: 12.08.2009 13:42
Se strinjam, skela.
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: Raw
Datum: 12.08.2009 14:51
Skela to je to! Točno to!
Ampak vse funkcionira, vse ovire, pritiski družin in podobno se da rešit, “zgurat” dokler stojita en za drugim! Če pa začne en nihat ali začne podlegat družini, razmišljat, kar dobivat neke dvome takrat pa je…
Point vsega je, da mora imeti vsak razčiščeno kaj mu je na 1. mestu!
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: žalostna*
Datum: 12.08.2009 21:45
Pozdravljeni,
vsem HVALA za odgovore!
…fanta starši poznajo in jim je po karakterju všeč, vedo da je dober po srcu, nežen, odgovoren….vendar jim vera predstavlja takšno oviro, da vse lepo zatemni in pokvari…
…imela sva priložnost in odšla skupaj v cerkev, k maši…večkrat…o tej najini različnosti se veliko pogovarjava….vendar se na nek način zaplete pri otrocih….pri njih ni greh biti poročen z drugače verujočim, toda otroci bi naj imeli muslimansko ime….ne bi smeli jesti svinjine…on sicer ne hodi v džamijo, ne prakticira molitve, postenja….vendar določenih načel pa bi se pomoje, ko bi imela otroka, želel držati….jaz otokom ne želim vcepljati ozkih načel, želela bi, da spoznanjo obe veri enakovredno, brez primesi, katera je boljša oz. prava, to se naj otrok sam odloči, ko bo dovolj star, ne pa da bi ga omejila že takoj ob rojstvu….jaz gledam širše, zame je bog ljubezen in ne rabim nobenih potrditev od institucij, potrditev mi je narava, stvarstvo….lepi pristni odnosi…
….bojim se pa, da če bo on želel, da prevladajo njegova verska načela,ne bi zdržala in bi se uprla…uprl bi se ego…zakaj njegova vera da, moja pa ne….tako otročje, pa vendar….
…včasih se sprašujem, zakaj mi je tega treba bilo….tako enostavneje bi bilo, če bi bila enakoverujoča….ampak, ali res…vedno je nek problem…na to mojo izkušnjo pravzaprav ne bi smela gledati kot problem, ampak priložnost, da pokaževa da lahko živimo v sožitju, vendar za to je treba biti zrel…ali midva sva….mogoče….majajo naju nasprotja staršev…nikogar ne želim razočarati….najmanj pa najinih otrok….utrujena sem…
lep večer vam želim…
ps: boste ponoči opazovali meteorski dež?
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: Jovanka Broz
Datum: 12.08.2009 22:37
moja sestrična je poročena z muslimanom. Je dober do nje, razumejo se in živijo tako kot mi.
A kaj ko je sinu MORALA dati ime AVDAGA, in drugim dvema isto. Ni bilo šans za karkoli drugače. Ne more ga poklicati po imenu.
Pride ji tašča v ruti, dimijah. Noče jesti, ker je z tistim nožem rezana svinjina….
Sama se odloči in razmisli , kako se boš počutila takrat,ko rožnatih očal ne bo več na očeh. Srečno .
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: strupenjača
Datum: 12.08.2009 23:01
Mislim, da pri vama ne gre toliko za razkorak v veri, kot gre za mačizem. Da si vernik bolj tako pod razno, pri imenu otrok (pa verjetno tudi tvojem bodočem priimku) se pa hec konča, je zame huda dvoličnost in ker vztrajanje pri imenu nekega porekla ne izvira iz vere, lahko izvira samo iz mačizma. Res premisli, dobro ga izprašaj, opazuj ga… Je jemal enakopravnost spolov – ne glej samo tega, kakšen je do tebe, ampak do žensk nasploh…
Jovanka, kaj je narobe, če pride ženska v dimijah in ruti? Ob takih pripombah vidim, kako majhni in ozki smo slovenčki. V kakem večjem evropskem mestu, kjer se stapljajo vse mogoče vere in kulture, bi nas kar pobralo. V Londonu imajo celo šoferje javnega prometa s turbani na glavi. Buhu!
In jaz kot vegetarijanka tudi ne maram, da se z istim nožem reže salama in takoj zatem zelenjava.
Skela, muslimani niso samo Bosanci, tako da je kulturna, celo rasna razlika med muslimanom in slovenskim kristjanom kar velika. Drugače imaš pa seveda prav.
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: PBX
Datum: 13.08.2009 09:38
Povedala ti bom iz svojih izkušenj. Imela sem ga muslimana. Ko sva se peljala iz porodnišnice, je izrazil željo, da bi dal otroka obrezati. Ne vem sicer, na kakšnem kulturnem nivoju je tvoj, toda mojemu se je zdelo čudno, da kot ženska veliko berem. Skratka ne bom pogrevala celega pekla, ki sem ga prestala z njim (klofute, brce) saj ni rečeno, da je tvoj tak. Osvetlila pa bi nekaj drugega. Kako si predstavljaš z njim praznovanje Božiča, Velike Noči? Kaj ti pomeni postavljanje jaslic v družinskem krogu? Ko pride do nečesa hudega, se obrneš na Boga. Če se obrneta na istega Boga skupaj, vaju toliko bolj hrabri in povezuje. Ne vem sicer, koliko ti vera pomeni. Tudi jaz sem v zaljubljenosti menila, da bova že kako premagala vse težave in sem vero kar potiskala na stranski tir in videla samo ljubezen in človeka. Ista kultura, iste navade, ista hrana – to v partnerskem odnosu veliko pomeni. Kaj pa ples? Te veseli? Ali bi lahko šla z njim plesat polko, valček? Kaj če boš to začela tako pogrešati? Če za njim tesno stoji njegova družina, je težko. Ve vem, kaj naj ti rečem – jaz sem imela primer tradicionalnega muslimana. Poznam pa tudi muslimana, ki je čudovit (toda za ženo ima muslimanko). Na koncu sem se spraševala: pa zakaj sem ga vzela, saj je bilo toliko Sovencev!
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: flashgordon
Datum: 13.08.2009 09:44
leto in pol si že z njim v vezi in sedaj že sigurno veš, na katerem mestu je pri njemu vera in na katerem si ti…če on najprej v tebi vidi žensko , ki jo ljubi in šele nato nekje tam daleč dejstvo da si katolik, potem se ne rabiš ozirat na nikogar, neodobravanje in nesprejemanjetvoje družine ni tvoj problem, vem, da ti ni lahko, ampak s tem morajo oni opraviti…drugače je pa slovenija dežela predsodkov, velika večina ljudi ima predsodke do druge vere ( samo poglej dogajanje v lj okoli džamije), drugih narodnosti ( predvsem do južnjakov) itd… in nikoli ne bo drugače…
drugače pa glede nožev in rezanjem svinjine))) madona, kaj pa, se vozite v istem avtu kot kakšen svinjeljubec?)) pa glej ga zlomka, vsi dihamo isti zrak, tisti ki jemo svinjino in tisti ki je ne))) predsodki predsodki… oz ne predsodki, neumnosti s čim se ljudje ubadate)))
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: flashgordon
Datum: 13.08.2009 09:48
Navedeno
PBX
Povedala ti bom iz svojih izkušenj. Imela sem ga muslimana. Ko sva se peljala iz porodnišnice, je izrazil željo, da bi dal otroka obrezati. Ne vem sicer, na kakšnem kulturnem nivoju je tvoj, toda mojemu se je zdelo čudno, da kot ženska veliko berem. Skratka ne bom pogrevala celega pekla, ki sem ga prestala z njim (klofute, brce) saj ni rečeno, da je tvoj tak. Osvetlila pa bi nekaj drugega. Kako si predstavljaš z njim praznovanje Božiča, Velike Noči? Kaj ti pomeni postavljanje jaslic v družinskem krogu? Ko pride do nečesa hudega, se obrneš na Boga. Če se obrneta na istega Boga skupaj, vaju toliko bolj hrabri in povezuje. Ne vem sicer, koliko ti vera pomeni. Tudi jaz sem v zaljubljenosti menila, da bova že kako premagala vse težave in sem vero kar potiskala na stranski tir in videla samo ljubezen in človeka. Ista kultura, iste navade, ista hrana – to v partnerskem odnosu veliko pomeni. Kaj pa ples? Te veseli? Ali bi lahko šla z njim plesat polko, valček? Kaj če boš to začela tako pogrešati? Če za njim tesno stoji njegova družina, je težko. Ve vem, kaj naj ti rečem – jaz sem imela primer tradicionalnega muslimana. Poznam pa tudi muslimana, ki je čudovit (toda za ženo ima muslimanko). Na koncu sem se spraševala: pa zakaj sem ga vzela, saj je bilo toliko Sovencev!
vsi slovenci plešejo? )) pa nobeden ne tepe in brca?)) to je samo stereotip…vsepovsod boš našla kretene in vsepovsod boš našla dobre ljudi…je pa res da če naletiš na kakšnega ortodoksnega vernika ( žida, muslimana, kristjana, hindujca,…) se ti ne piše dobro….drugače pa Bog je samo eden, samo imena so drugačna…ob predpostavki da Bog obstaja seveda… če pa ne obstaja pa itak lahk moliš tudi k prometnemu znaku pa ne bo nobene razlike))
Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: ljubim muslimana
Napisal: aleksandra
Datum: 13.08.2009 09:53
Navedeno
Jovanka Broz
moja sestrična je poročena z muslimanom. Je dober do nje, razumejo se in živijo tako kot mi.
A kaj ko je sinu MORALA dati ime AVDAGA, in drugim dvema isto. Ni bilo šans za karkoli drugače. Ne more ga poklicati po imenu.
Pride ji tašča v ruti, dimijah. Noče jesti, ker je z tistim nožem rezana svinjina….
Sama se odloči in razmisli , kako se boš počutila takrat,ko rožnatih očal ne bo več na očeh. Srečno .
imam muslimanske prijatelje…. ampak družine pa ne bi imela s kakšnim od njih – govorim o otrocih.
to je problem, ker so razlike prevelike. v začetku so vsi tolerantni, kao vera jih ne omejuje toliko, samo potem se stvari step by step spreminjajo.
spati z nekom in hoditi v kino je eno. otroci, vzgoja in vse ostalo je pa drugo.
oni majo to lepo poštimani ko svoje punčke učijo, da naj iščejo v svojem vrtu. tako je dejansko najbolj enostavno, ker so njihove navade ZELO drugačne od naših. pa ni zdaj pomembno kako in h komu kdo moli….
Imela sem muslimana. Ko sva se peljala iz porodnišnice, je izrazil željo, da bo sina dal obrezati. Čudil se je, ker sem po njegovem preveč brala. Saj ženski ni potrebno vedeti ničesar. Skratka obnašal se je kot se večina muslimanov do žensk. Če sem na cesti koga pozdravila sem dobila klofuto. Včasih pa si je domišljal, da sem ga pogledala ali pozdravila, čeprav ga nisem in sem ravno tako dobila klofuto. TUdi v sexu nisem smela uživati, ker bi me zato lahko zamikal tudi drugi. Skratka……..
azrae..
nisva se razumela oz. niste razumeli moje poante..
seveda se povsem strinjam z vami..in vašimi ugotovitvami..
hotel sem ironično pudariti, kako si nekateri pred tem zatiskajo oči, in zato vse ostale (recimo vas, ki ste si dovolili negativno menje o “drugačnih”) etiketirajo kot nestrpneže..
pa lp