vesela in hkrati zaskrbljena
Pozdravljeni bralci in komentatorji 🙂
Zadeva je sledeča glasi se takole: s partnerjem sva skupaj dve leti, oba stara čez 30, on se je preselil k meni v stanovanje, ujela sva se in pričela z ustvarjanjem družine. Prvič se je nosečnost končalas SS nato sva poskusila z Ivf – nic in zatem spet zanosila po naravni.
Problem pa je v tem, da partner glede na to, da ima skoraj polovico večjo plačo prispeva samo 200€ za gospodinjstvo, vsi ostali stroški bremenijo mene, no da kuham, pospravljam itd. sploh ne štejem, ker bi zase tudi morala 😉 ostali stroški so najem in vse ostalo (el., voda …). Od plače mi ostane 200€ in to potrebujem za prevoz in malico v službi.
Imava se nekaj malega kredita za moj avto in od mene vsak mesec zahteva, da ga plačujem podvojeno, da bova čim prej pokrila – ampak ne zmorem. Zaradi tega se kregava, sama kredita ne morem vzeti, ker mi delodajalec prikazuje zajamčen OD in ga normalno ne dobim.
Greva ne nikamor, niti na kavo, bog ne daj da mi uspe slučajno si kupiti kakšno malenkost, to poslušam še dolgo za tem. Vse vžem v položnice, makeupa ne kupujem že celo leto, krem tudi ne, frizer 2x letno in res ne vem kako in kje naj še stisnem.
Žalosti in skrbi me ker sem v zgodnji nosečnosti in me niti sedaj ne pusti na miru s tem denarjem. Res, da me dajejo hormoni in sem malce bolj občutljiva, vendar se niti malo ne potrudi, da bi mi pomagal. Doma se seveda ne dotakne ničesar – razen če mu 100t x povem ali pa naredim sama.
Sam je cele dneve odsoten, ker si pač ne zna organizirati dela, čeprav ima delavnik do 16ih prihaja domov na večerje, seveda je jezen, če je kak večer ni, češ cel dan nisem nič jedel … Nato pa tv, računalnik in tako dokler ne zaspi.
ne vem zakaj ženske žalijo sebe, da so nore zaradi hormonov, če jim šele v nosečnosti začne malo pamet delat. Tako kot se je zgodilo tebi. Preden voluharja vseliš k sebi, se moraš odkrito pogovoriti, kako bo s financami, delom, šparanjem. Ni mi jasno, zakaj si si izbrala njega za očeta in moža oz. privesek, če je škrt, len in zloben. Ok dober seks tudi marsikatero žensko glavo zmede, ampak to dolgoročno ni dovolj.
Ko bo otrok rojen, se ti bo zmešalo od dela in skrbi, razen če ga ne boš uvalila svoji mami.
Zadnji čas je, da se usedeta za mizo, položita karte in se pogovorita, kaj bo kdo plačeval in delal.
Njega še razumem….je pač našel naivnico in probal če bo šlo…in je šlo.
Tebe pa res ne razumem.
Pustimo to, da ga pedenaš kot majhnega otroka…da vse delaš namesto
njega, kot da je invalid…ampak kako lahko pristaneš še na to, da ga finančno
vzdržuješ?
200 evrov? Ok, pokaži mi človeka, ki za svoje preživetje na mesec porabi
200 evrov, bi ga res rada spoznala. Že najemnina in stroški so toliko, kje je
še hrana, elektrika in ostali računi?
A zdej boš pa še otroku od ust trgala, da boš škrtuha zalagala?
Aja, pa še masira te za denar pa še kregata se? Še mi ni dovolj?* Še ni
čist zadovoljen? Še očita ti kredit in kar si kupiš? Pri tem da on celo svojo
plačo samo zase porabi?
Nikol ne bom razumela….jaz bi ga brcnila, da bi letel do Avstralije….
kje imate ženske pamet?
Ti se imaš za veselo, zraven takega tipa? Takšen tip je žalitev za žensko!
Glede na to, da se je preselil k tebi v stanovanje, bi ga jaz nagnala po hitrem postopku.
Boljše je sama vzgajati otroka kot trpeti starega osla, ki misli, da je v hotelu, da pride zvečer domov in zahteva vse, kar naj bi mu pripadalo in mu je vse samoumevno, samo najeda in nato se igračka z igricami in tv-jem.
ja vsi imate prav, hotela sem le potrditev, ker namreč on vedno, ko otvorim temo glede tega, da je res preveč škrt in da to ni življenje in si ga tako ne predstavljam … začne “ja jaz sem najslabši, jaz nič ne prispevam ..” Smili se samemu sebi seveda … Saj mi je vse jasno …
No naj še navržem, da tudi s to nosečnostjo ne bo nič – SS – ravno dobila izvide, kar me ne preseneča in mi daje samo vedeti, da moram začeti znova. Seveda je žalosten, ker vsi njegovi prijatli pričakujejo naraščaj in tudi on ne bi rad bil izjema. Se mi zdi, da samo iz tega razloga.
Hvala za komentarje vsem
Res sem za na luno 🙂
Če je tole resna tema (mal hecno vse v enem dnevu) potem HB, da ni
otroka. Jasno, da je žalosten, z otrokom bi te privezal nase.
Kje bo pa še dobil tako, da bi ga gledala?
Še nasvet za naslednjega (in vse naslednje kandidate) : zlato pravilo,
“ne poslušaj kaj GOVORI, ampak glej kaj DELA”. Ocenjuj dejanja, ne
besed…
A je vama mogoče problem dati cifre na papir, da bo še bolj jasno? Meni se zdi, da imaš nekega parazita, vendar tebe še zdaleč ne jemljem za nedolžno. Že zato ne, ker dopuščaš to, kar se dogaja. Da od tebe karkoli zahteva? Kaj je on, tvoj partner, ali tvoj oče in ti njegova nepolnoletna hči?
Marko ja definitivno je tudi v meni problem, ki ga se ga bom očitno morala lotiti pošteno – vsedeva se midva vsak teden 🙂 vendar se vedno skregava, ker me vedno ozmerja z zapravljivko, da si do danes nisem nič prišparala denarja. Ne vem kako? Oprema v 80m2 stanovanja, vmes seveda že kakšna zamenjava bele tehnike, najemnina, stroški, avto, zavarovanja … S preostankom denarja pa se valda komaj prebijam iz meseca v mesec.
Ne vem, koliko bi ga po njegovem morala prišparat, ampak kaj pa on, ima svoje stanovanje, kaj prihrankov? Ali to pričakuje samo od tebe?
Jaz sem za Markovo pot iskanja rešitve/kompromisov (ker skozi njo tako odnos kot posamezniki “rastejo” – čeprav rezultati večinoma niso takojšnji), ne za “ekstremizem”, ki ga predlaga večina, nazadnje in najbolj na kratko pa Paco Moralles (pojdi ali obupaj/se sprijazni s tem, da drugače ne more biti).
Lunica30, če ga zapustite, ste “pobegnili pred problemom”, ki ste si ga v odnosu ustvarili. Za odnos sta namreč vedno potrebna (vsaj) dva, ne more biti en vsega kriv/”nemogoč”. Če tega problema ne boste rešili “zdaj”, boste podobnega vejetno ustvarili v naslednjem odnosu. Idealnega/Ekstremnega partnerja (ki bi se povsem prilagodil vam, vi pa se njemu ne bi rabili) namreč ne boste našli. Do tistega, ki ga boste, pa boste verjetno vzpostavili enak odnos, kot ste ga do tega. Vzpostavljanja odnosov, predvsem intimnih, se namreč največ naučimo v otroštvu, potem v mladosti in z leti vedno manj, zato so “globoko zasidrani” v nas. In če “svojega vzorca” enkrat ne začnemo spreminjati, nam bo seveda ostal (za naslednjega…)
In odnosi se, kot vse, spreminjajo. Če se posameznik ne trudi, da gredo na boljše (zanj), potem so “prepuščeni sami sebi”. Če so se skozi leta slabšali, potem brez posega posameznika/-ov seveda ni nobenega vzvoda, da bi se “obrnili navzgor”/začeli boljšati (veliko jih pričakuje, da bo ta vzvod otrok, pa so potem razočarani; odnos je “v rokah” partnerjev, nikogar drugega; mnogi lahko svetujejo, “delati” pa morata partnerja…)
Zgodba se res sliši rahlo neverjetno, že samo časovni okvir glede nosečnosti in um. oploditve je malček tako tako … Ampak pustimo to.
Mislim, da se o tako zakoreninjenih vzorcih, kot ga ima ta tip, ne moremo samo pogovarjati. Če bi se njemu zdelo karkoli sporno glede odnosa do denarja, bi to spremenil že sam. Predvidevam, da so takšni tudi njegovi starši in da so mu od malega vbijali v glavo, da ni nič narobe, če živi na račun drugih, samo da se kupček povečuje. Vsi dobimo takšno doto od staršev, kako kritični smo do nje, je pa zelo odvisno. Eni takšne vzorce ponotranjijo do te stopnje, da sploh ne razmišljajo o tem, ali so okej ali ne. Mnogi pa smo bili sposobni vzpostaviti primerno distanco in jih oceniti, ali so pravila naših staršev ustrezna tudi za nas.
Skopost je zelo neprijetna osebna lastnost, pa tudi eden naglavnih grehov, če prav pomnim? Vsekakor upravičeno.
Prosim, naredi si uslugo in pusti takšnega tipa, ki te nikakor ne spoštuje…
Spominjaš me na mojo frendico, katero sem svarila pred njenim tipom, ki je tudi že na začetku pokazal svoj pravi obraz glede denarja in je bilo jasno videti, da jo ima le zarad keša in gospodinjenja… Pa je seveda vsa opozorila vseh ljudi ignorirala… ter skoz neke izgovore zanj iskala, zakaj je takšen…
Zdaj, po več letih, jo vedno bolj zmerja in tudi roko že dvigne nad njo… Ona mi govori, kako sm imela nekoč prav, ko sem ji točno to napovedala, kaj se je zgodilo… Ampak seveda sama še vedno ne naredi nič v tej smeri…
Ti pa še imaš čas, da odideš iz ponižujočega odnosa ter najdeš nekoga, ki te bo spoštoval.
Ne vem kaj naj ti rečem, predvsem zaradi varčevanja; kot da bi sebe videl; ja tudi sam sem naredil napako, ko sem hotel puf za stanovanje vrniti ASAP, hkrati pa zanemarjal svoje/najino življenje. Recimo, še za frizerja nisem imel ali hotel imeti…ja delal sem narobe!
To je bilo pri 30tih.
Lahko ti samo rečem, komunikacija, način in argumenti. Pripraviti se moraš, daj mu kaj tukaj gor za prebrat, pa naj se zamisli…
Da ne pomaga, pa otroc, ostalo, …
Bom še enkrat ponovil: Za odnos sta potrebna dva. Če je tip nemogoč, potem mora biti nemogoča tudi ona (da ga “prenaša”). Zakaj ni odšla? Ker “ne more”, “nima moči”. Ko se bo “spravila k sebi”, bo to moč imela. Treba je delati na sebi (v odnosu), od poslušanja nasvetov, se še nič ni spremenilo. Vsak naj začne pri sebi, ne krivdo valiti na drugega. Drugi je samo odraz tega, kakšen odnos jaz gradim/dovoljujem/potrebujem/hočem…
Kot je rekel topale: dokler se ne bo začela spoštovati sama, ne bo našla nikogar, ki jo bo spoštoval. In kje se lahko bolje nauči samospoštovanja kot ob tipu, ki jo tako “ekstremno ponižuje”? Če kje, se bo “najlažje” (korak po korak) tukaj…