Prijatelju je umrl oče, zaradi bolezni. rada bi poslaa sožalje, pa ne vem kaj bi napisla. Mi lahko pomagate?
Morda s kakim lepim verzom?

Hvala

Prazen dom je in dvorišče
naše oko zaman te išče,
solza, žalost in bolečina
te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.

Ne jokajte ob mojem grobu,
le tiho k njemu pristopite,
pomislite kako trpela sem,
in večni mir mi zaželite.

Niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal,
a v naših srcih za vedno boš ostal.

Največja in najdražja bolečina je
trpljenje in če trpiš molče,
da nihče ne ve,
da nihče ne sluti,
da nihče ne občuti,
da nosiš neskončno gorje.

Rada si imela ljudi okrog sebe,
jih razveseljevala in spoštovala,
sovraštva in zlobe nisi poznala.
toda ni besed več tvojih,
in več stiska tvojih rok,
ostal je le nate spomin
a ob spominu trpek jok.

Ne jokajte ob mojem grobu.
Privoščite mi večen mir.
Izčrpal sem svoje moči.
Zaprl trudne sem oči.

Jaz pa, jaz pa hodim sam,
lepše dneve premišljujem
in ker tebe več ne čujem,
več smejati se ne znam
( D.Kette)

So dnevi
In dnevi
Enaki vsi.
A pride dan
Usode, življenje
Spremeni
Oprosti.

Vsi bomo enkrat zaspali,
v miru počivali vsi,
delo za vselej končali,
v hišo očetovo šli
takrat zvonovi zazvonite.
Spomin…
Edini, ki ostane močan nad vsem,
edini cvet, ki ne ovene,
edini val, ki se ne razbije,
edina luč, ki ne ugasne.
Kje, si ljubi mož in oče,
kje tvoj mili je obraz,
kje tvoja skrbna roka,
ki skrbela je za nas.
Mar prav zares odšel je tja v neznano?
Kako je mogel, ko smo mi še tu?
( S.Makarovič)

Upam, da najdeš kaj tolažilnega za svojega prijatelja.