vedenjski vzorec
Spoštovani,
Gre se za mojega moža in vedenjske vzorce, ki se pri njem pojavljajo. Zgodi se, ne more ločiti med željo in realnostjo ter na nek način zaživi v svojem sanjskem svetu. Opisala vam bom en primer: še pred poroko sva se pogovarjala o željah za prihodnost: hiša, otroci,.. Rekel je, da glede na to, da imava enake želje, da lahko takoj začneva delati na tem, naprej dom. Začel je iskati parcele za hišo, hodila sva na oglede, si ogledovala vzorčne montažne hiše, celo našla najbolj primerno. Nato sem jaz začela spoznavati, da trenutno ni tega finančno zmožen in sem in prekinila vsakršnje pogovore o hiši. Sedaj živiva v stanovanju od mojih staršev in niti toliko nisva kreditno sposobna, da bi to stanovanje lahko odpupila ali kupila drugega.Podobne situacije so se kasneje še ponavljale, nazadnje zopet včeraj: že od prej je imel idejo, da bi odprl lokal na hrvaški obali, včeraj je kupil hr. kune za na pot in je mislil danes iti gledati za lokacijo, a sem ga le prepričala, da zopet sanja.
V svoji mladosti je imel eno obdobje uspešne kariere kot zasebnik, vendar je kasneje ostal brez vsega. Sicer je zaposlen, vendar z del.mestom ni zadovoljen. Po poklicu je dipl. ekonomist, star 28 let.
Mi lahko poveste za kaj gre in kako mu pomagati, saj me je ob tem pošteno strah za prihodnjost, vendar iz finančnega vidika, temveč zaradi strahu pred tem nerealnim vedenjskim vzorcem, ki se sedaj pojavlja že pre-pogosto.
Hvala. Laura.
Spoštovana Laura,
velikopoteznost je lahko trajna osebnostna lastnost ki se spreminja le v intenzivnosti in je povratek iz sanjskega sveta mogoče doseči z odločno besedo, kadar pa to ne uspe in če zaradi pretirane nekritičnosti privede do finančnega ogrožanja sebe ali družine,se takšna velikopoteunost nevarno približa hujšemu odmiku od stvarnosti-to je psihozi.Prognoza je v veliki meri odvisna od moževega odnosa do takšnega vedenja, ko ” sanjska epizoda” mine, saj brez njegove motivacije da bi kaj ukrenil zoper njo tudi ne bo trajnejšega uspeha.
Spoštovana,
hva za vaš odgovor. Mi prosim lahko poveste angleški izraz za velikopoteznost, ker bi rada o tem si poiskala še kaj več.
Poleg tega bi vas vprašala še nekaj: dodatno sem se spomnila, da se mi je mož, takrat ko sva se spoznala predstavil z izmišljenim imenom. Najprej je trdil, da je to njegovo krstno ime, kasneje sem ugotovila, da sploh ni bil krščen in zelo težko je priznal (po 3 ali 4 mes), da je to napravil zato, ker je hotel biti nekdo drug, začeti znova in znova biti ljubljen (pred tem je bil 4 letni zvezi, ki je razpadla). O tem, kot tudi o velikopoteznosti se ne želi veliko pogovarjati, kadar začnem pogovor ga začne boleti glava. Večinoma kot odgovor na vse začne govoriti o tem, kako neizmerno in neskončno me ljubi, da sem jaz zanj cel svet, …
Kaj pravite na to? Nekako poskušam sestaviti mozaik osebnostih potez mojega moža, ker mu želim biti blizu in mu pomagati da je to, kar v resnici je.
Hvala.Laura.
Ga. Laura
Čeprav nisem prepričan, da boste tole sploh videla, naj vam kljub temu napišem nekaj vrstic.
Žal se v tej točki ne morem strinjati z dr. Rejcem. Celo nasprotno, menim da ni vaš mož edini s težavami.
Povprečna vzgoja vodi do povprečnih in podpovprečnih rezultatov, ki se kažejo skozi doseganje klasičnih (v boljših primerih) vzorcev posedovanja dobrin (hiša, avto, družina, služba). Pogosto vodi do otopelosti, občutka, da nimaš od življenja toliko, kot bi lahko imel, do strahu pred prihodnostjo.
Miselni vzorec nam “vprogramirajo” že starši, pozneje pa na nas pritiska okolica.
Ali se zavedate, koliko osebne moči je potrebno, da ne razmišljaš povprečno?
Vaš mož ima “velikopotezne” načrte ali reciva “sanje”, ki mu jih vi prav tako “velikopotezno” preprečujete – pri tem početju pa vas v resnici žene VAŠ osebni strah in nezaupanje v partnerja.
Ljudje, ki jih povprečna okolica označuje za “nerealne sanjače”, so v zadnjih dveh tisočletjih poskrbeli za več kot 98 odstotkov vsega napredka v znanosti, družbi, tehnologiji. So ljudje, ki so si postavili trdne cilje in jim sledili.
Želite resnično pomagati vaši družini?
Vsedite se z možem in se pogovorita o načrtih, željah za naprej. ZAPIŠITA vajine cilje, opredelita srednjeročnje, kratkoročne cilje. In potem v akcijo. Skupaj. Z ramo ob rami. Kot tim.
Stvar deluje. Preverjeno.
Uspešno skupno življenjsko pot vama želim
Zoran
Spoštovani Zoran,
imate sicer zelo dober namen, žal pa stvari niso vedno tako enostavne zato tudi možnega neugodnega razpleta ne morete predvideti. Psihiatrija pozna stanja, ki začenjajo podobno kot situacija Laurinega moža, pa se veliopoteznost sama od sebe ne ustavi in predstavlja bolezenski simptom. Bežna sanjarjenja, ki ne prizadenejo finančne situacije družine, so lahko popestritev življenja, če se le ne pojavljajo prepogosto.
Spoštovani dr. Rejec
V tej točki se seveda strinjava – vsega se v človeški psihologiji ne da vnaprej predvideti. Vendar v svojem odgovoru nisem pisal o bežnih sanjarjenjih, temveč o trajnejših oblikah “sanj”, o življenjskih ciljih.
Obstaja zelo enostavna metoda preverjanja stopnje zavezanosti ciljem (sanjam). Potrebno jih je zapisati, razgraditi s terminskimi načrti in spremljati rezultate. Tako lahko v relativno kratkem roku ugotovimo ali gre za življenjske cilje ali za prazna sanjarjenja brez volje po uresničitvi.
Osebno bolj podpiram tim. besedno terapijo, ki se je v zadnjih treh desetletjih razvila skozi pestre tehnike NLP in NLR. Te tehnike so izredno učinkovite v začetnih fazah bolezenskih nagnjenj ali pa pri odpravljanju vzrokov stisk.
Če pa ta bolezenska stanja presežejo nivo stiske, je nujno uvajanje pomoči z oporo – ta je v težjih primerih nedvomno strokovnjak psihiater, ki izvaja ustrezno ambulantno zdravljenje.
Kolikor ocenim, da se na temu forumu pojavijo vprašanja, ki bi lahko sodila v to zvrst, se tudi ne oglašam s komentarji – ker vem, da taka oseba potrebuje, vsaj začetno, strokovno terapevtsko pomoč (medikamenti, proces).
Sicer pa končnega razpleta marsikdaj nihče ne more predvideti – ljudje s(m)o pač nepredvidljivi, kajne?