Preden skomignem z rameni in se grem umit in spat, se vam moram malo potožit.

Ta post je za mamice, katerih otroci so bili nekaj let na parih živilih. vem, da je Sonček Žan med njimi pa še kaka če se javi…

Skratka, ni problema. Recimo, da sem že utrjena in da me nič več ne preseneti, nobeni rezultati testov, ki so vsi katastrofa, nobena njena reakcija na živila, znoj, prah, hlape od hrane. Ko mi ljudje govorijo, kok bogi otrok je, trdno stojim za tem, da so še hujše stvari in da hrana ni edino. da jo bom že tako vzgojila, da ne bo žalostna vsakič, ko sosedov mulec žveči piškot.

In potem pride kak dan, ko mi je vse skupaj že čisto nenormalno. Moja punčka bo stara 14 mesecev in lahko je polento in kuhane bučke. Pa Pregomin AS. In to še tisto polento od Alnature, ne pa katerokoli. In sedaj ima manjšo virozo, iz nosa ji teče in to me sploh ne bi motilo, če ne bi bila že tri dni čisto flekasta. res, v obraz je MAROGASTA. Fenistil ne pomaga, počasi sicer izgineva, a vseeno. zdaj mi rata marogasta že, ko dobi polento. Skratka, tri dni nazaj sem ji dala za probat kuhano hruško, jedli sva jo dva dni, potem je pa ven vsekal prehlad in še alergija na hruško zraven..

Kakorkoli, da ne bom razlagala na dolgo in široko: pri nas je res kriza. Tamala je občutljiva na vse. In gre čisto ok večino dni, kak dan jo pa samo gledam vso bogo in se sploh ne upam pomislit, kako bo ta moj otrok odraščal. Zadnjič je ena pisala, da je bila njena hči na 5 živilih 5 let. Naj se mi javi tudi tista. Kako hudiča to sploh zgleda, med ostalimi otroci predvsem pa tudi kako to vpliva na otroško psiho. Pa tudi na mamico. Ljube moje, a se vam kdaj meša? A res verjamete, da bo boljše? jaz večino časa ja, samo kaj, ko je iz meseca v mesec slabše…

Danes zjutraj sem bila tako nesrečna, da sem si mislila “kaj, pa ji bom dala kr kos kruha z maslom in marmelado pa da vidimo.. al pa žlico pasulja, ki sem ga ravno jedla…” sploh nočem vedeti, kako bi bilo takrat, če mi na jabolke in hruške odreagira tako kot bi jo pretepla in vrgla v koprive:((((((

Ma sej tiste, ki ste v tem, že veste, kaj hočem rečt… ostale pa sori za nakladanje.

Tincci, te čisto razumem.
To ni nakladanje, človek se mora olajšati. Moja je sedaj stara 10 mesecev, od 3 sva na dieti. Ko gledam v albumu slike s časov, ko se je koža “čistila” in sem ji dajala rokavičke na rokice, da se ne bi čisto spraskala, se tudi jaz čudim, kako sem takrat lahko zdržala. Tolaži me, da nas je v tem peklu še nekaj, da si ti med zelo pogumnimi.
Moja je sedaj 3 tedne obupna, ker je pediatrinja na Vrazovem rekla, da naj začnem uživati mleko in pšenico, ker na prvo niso testi nič pokazali (0,35), na drugo pa samo 7,71. Res sem pojedla en navaden jogurt (ni mi odgovarjal, sem imela hude želodčne težave) in zjutraj kruh za zajtr.
Žive rane ima po rokah, tako da ji jih sedaj zvečer povijam, da ne govorim o ličkih. Ko sem poklicala v bolnico, je rekla Ž., naj prideva na oddelek, da ji bodo kožo pozdravili. Nisva šli, to sedaj uspešno delava doma. Je pa res, da moja je poleg koruze še proso, riž, krompir, bučo, blitvo in jagenjčka.
Verjetno je koža malo slaba vedno zaradi mesa, vendar je nekaj res: če ni prehude reakcije, nekaj otrok mora jesti.
Mi pa tašča daje podporo (in vsi domači), ker ima sina celiakaša in pred desetletji o tej bolezni niso kaj dosti vedeli, tako da jim je v bolnišnici skoraj umrl zaradi dehidracije, ker so zdravili drisko.
Nimam tako dolgega staža kot ti, je pa vsak mesec vseeno dolg in verjetno vse mame vemo, kdaj smo začele z dieto. Hudo je, ko otroček ne sme jesti večino hrane, saj mi odrasli smo disciplinirani.

Moje zadnje upanje je bil W. Če te terapije ne bodo pomagale, potem bo pa res za obupati!

Drži se še naprej pogumno in lahko noč.

Tincci, sočustvujem s teboj. Tudi sama ne vem kako bo to vplivalo na tvojega otroka, moj ima na srečo ali na nesrečo alergijo “le” na tri živila.
Moj bo star 4 leta in že zelo razume.

Se pa trudim, da mu ne rečem: “Ti tega ne smeš, ” ampak mu vedno povem, da to zanj ne bi bilo dobro. In potem me on vedno dopolni, da ga bo srbela in bolela kožica.
Je pa res, da se včasih tudi od žalosti razjoče, upošteva me pa vedno.
Zadnjič je že dal v usta čokolado, ko sem ga spomnila in jo je odložil brez problema.

LP

Ne vem kaj naj rečem. Mogoče le to, da moramo upati, da bo bolje. Tudi jaz si govorim, da so na svetu še druge hujše stvari… Vendar vem, ko je hudo, tudi to ne zaleže več. Jaz bi dala vse na svetu, da bi srbelo mene in ne moje male. Da bi hrano odrekala sebi in ne njej. Ampak saj to si vse želimo, a ne?
So dnevi, ko je hudo. Dnevi, ko je za znoret in dnevi, ko je malo boljše…. Predvsem pa sem se jaz počutila totalno sama v tem zosu… no dokler vas nisem našla.
Vse dobro vama želim.

moja hči je stara dobre 4 leta in z alergijo se borimo že od njenega 1 meseca starosti. so bili trenutki, ko je odreagirala na čisto vse, nismo spali 3 leta skoraj nič. ljudje so se držali za glavo, ko so jo videli, vzgojiteljice v vrtcu in ljudje na cesti so bili polni nasvetov, jaz pa na robu živčnega zloma. bolnice, bicom terapije – vse pljunek v morje, potem 14 dni v redu, pa spet po starem. testi so porazni,…ma pisala bi lako 100 strani. da ne govorim, kako je to pripeljajo do krize med mano in možem! jaz več nisem vedela, kaj naj dam otroku, zraven še težave v službi,… marca smo končali na dermatološki. do sedaj so naredili vse možne preiskave(ultrazvoke, krvne slike, vzeli kožo iz nogice-zajetn kos,..)hvala bogu vse negativno, mi je tak kamen padel iz srca, da vam ne morem povedati, predvidevanja so biča namreč zelo črna. od tistega dne lažje diham. je pa alergična na skoraj vse. tako, da sedaj uživamo hrano do vrednosti 1, kar pomeni majhno alergijo. enostavno, koža ni nikoli čisto čista, je pa toliko bolje, da na 14 dni ali 1 teden namažem pikice z elocomom. enostavno ne gre drugače. zdaj vsaj spimo- se zbudi samo 2x na noč. včasih zelo protestira proti dieti. za miklavža so bili nekateri tako “uvidevni”, da so ji prinesli čokoladne miklavže, zraven pa dodali:”eh, saj jesti jih ne moreš, lahko jih pa gledaš!” ne morem vam povedati, kaj bi jim naredila!!!! moja dečva pa jih je lepo pokradla, se zavlekla pod mizo in vse pojela!!! za čudo se nisem zapaničarla, tudi je nisem kregala in reakcija sploh ni bila tako grozna. par rahlih pikic več. nisem mogla verjeti. itak zadnje čase pač odstopam od dijete pa ni slabše. tudi z dermatolginjo smo se pogovarjale, da naj pač probavam. vas pa vse razumem, ker gremo na momente čez kalvarijo. naš stres pa naši otroci sploh ne prenašajo in to jim tudi povzroča težave. je pa res, da je veliko še boljgroznih stvari. se mi zdi, da se mi vsi nismo spolih sprijaznili z našimi malčki in nam je dostikrat vsega dovoj. meni je-nenehno pakiranje hrane za na obiske, kaj naj sploh še kuham, s čim jo naj razveselim,…
tako, poskusimo drugače: hvala bogu, po drugi strani smo zdravi, imamo se radi, uživamo v soncu in igrah, imamo streho nad glavo,…poskusimo biti srečni vskak dan posebaj, ne skrbimo za jutri, ampak si poskusimo narediti vsak dan lep kar se da!!!!

Strinjam se z vsem napisanim, tiste, ki smo dale to skozi smo šle skozi enako zgodbo. Žal! Pri mojem 8 letnem sinu je trajalo 6 let, 5 let na 5 živilih, jaz na robu živčnega zloma, dokler nisem razščistila sama s seboj in se sprijaznila s tem. Ampak resnično! Ko se nisem smilila več sama sebi, ko sem sprejela situacijo tako kot je bila, ko sem trdno stala za tem in vsakemu jasno in glasno tudi povedala kako in kaj, je to sprejel tudi moj otrok. Nikoli in nikdar ni dal v usta nobene prepovedane stvari, šel je na vsa letovanja, izlete ipd. in zanj sem bila 100 %, da ve kaj sme in kaj ne. O krutosti in delovanja na njegovi psihi ne bi, se je pa izplačalo in zmogla sem, ker sem vedela, da je tako prav predvsem zanj in za vse nas.
Razmisli in predvsem najprej dopovej sebi, da boš močna. Ko bo to začutil otrok, bo precej lažje, sprejel bo to kot edino in samoumevno.

Srečno!

No , v tej druščini sva tudi midve z mojo petletno hčerko . Že pet let sva na urtika 2 brez pšenice . Koža pa še vedno v izpuščajčhih , srbi .. Na derma naju pozdravljajo , kot stare znance .
Hodi v vrtec, pa tam ne mara jest niti zajtrka. Tako da je tam samo urice. Hvalabogu, da lahko pokombiniram z mojim delom (delam tudi doma , mož dela več ).
Najbolj me je prizadelo, ko so na počitnicah vsi drugi otroci (naši in sosedovi) tekli k mizi po pico, ona pa je ostala sama in gledala neko otroško odajo naprej in ni rekla prav nič. Pa vem, da si tudi ona želi pojest kos pice, ki lepo diši in vsi drugi jo jejo .
Ali pa pogleda svoje roke in reče : “Jaz bi tudi rada imela take lepe bele roke, kot jih ima Neža.”
ali pa :”Mama ,veš katera je moja največja želja ? Da ne bi imela bubic.”
To so le drobci iz tistega žalostnega dela. Drugače je to naš zlat otrok , ki jo imamo vsi radi . Tudi ona je zelo prilagodljiva, razumna deklica .
Bili sva na raznih bicom, tudi pri W., pa ni nič pomagalo .

L.p. Meta

O ja…pa nas je verjetno kar precej. Vsak dan slišimo, da so alergije vse bolj pogost pojav. To dejstvo lahko sprejmeš na znanje vendar je čisto drugače, če je zadeva osebna. Mi smo 14 mesecev in na dieti praktično od rojstva. Pa tako kot pri vsaki – enkrat bolje enkrat slabše…včasih brez razloga. Imam pa občutek, da je najbolj pomembno dobro vzdušje, to da je naš mali spočit, da nismo preveč živčni in se imamo radi. Kaže, da se moramo mazati s kremami, drugače pa ne gre. Pred kratkem sem na dermatološki srečala eno gospo, ki mi je povedala, da je imela AD od rojstva in da se ji je zadeva pomirila šele pred krakem (je bila okoli 60). Mazali so jo s vsemi stvarmi in je dobivala iniekcije – pa nisem opazila, da bi bila njena koža bistveno slabša kot drugih žensk pri tej starosti. Hočem samo citirati d.Preveden in drugo zdravstveno osebje tako na alergološki kot na dermi, da v kolikor uporabljaš zdravila razumno in pod nadzorom, ni panike in da so možne infekcije in psihične posledice (tako pri otroku kot tudipri mami) verjetno slabša izbira.
Jaz samo upam, da bo naš čimprej prerastel. Druge možnosti ni :). Je pa kronična bolezen in pač moramo z njo živeti.
LP, Bogi

Tij, daj mi prosim povej, katera živila je lahko jedel (da dobim kako idejo, kaj je najbolj nevtralno) pa kako je bilo stanje njegove kože. Si dajala samo tisto hrano, ki ni povzročila prav nobene reakcije ali je imel v jedilniku kaj, kar ni bilo čisto nevtralno, a je šlo čez, npr blato je bilo še vedno kot mora bit. Itak si se ravnala po tem, da ni odvajal tekoče, me pa res zanima glede kože.

Kako je pa zdaj z njim? Kaj se je zgodilo, da je začel jesti tudi drugo hrano?

Zs, pa ima normalno blato, če ji daješ hrano pod vrednostjo 1? Moja dobi takoj drisko, pa je lahko uradna vrednost le 0.45. Ima namreč nekaj velikih alergij (jajce, oreščki, rž, sezam), nekaj srednjih (mleko, pšenica) in kup teh malih, ki so samo malo nad vrednostjo ali pa sploh ne, pa je štala. Npr krompir je kao ok, pa je v praksi čisto druga pesem.

Zdajle mi je šlo pa kar malo na jok. Enako se je meni zgodilo v Lutkovnem gledališču: vsi otroci okrog so žvečili piškote, moja pa jih je le pogledala žalostno, pa mene, pa sem odkimala in je gledala predstavo pa se zvirala po meni. Je že kar navajena, in vse mame so me tko občudujoče gledala, da sem tko freh, meni je šlo pa na poti domov v avtu na jok.

Pa me tud slučajno ne moti, da ne je piškotov pa ne vem česa, si pa res želim, da bi jedla vsaj 10 stvari in ne 2.

Pa sej marsikak narod zraste gor na 3 živilih. Ampak sej veste, pride na obisk tašča pa tamala žuli Pregomin, ona pa “ja ti moj revež bogi” in potem sledi javkanje in stokanje, kok je boga. Sem se pa pogovorila z njo o tem, naj ji ne govori, da je boga, ker ni, no in je malo bolje. pride na obisk pa jo samo nesrečno gleda pa reče “pa sej vem, da si rekla, da ne smem tega govorit, ampak morš priznat, res je boga”:))))

Ah. sej veste.

Jedli smo žrebička, riž, korenje, šipkov čaj, srno, krompir. Od začimb le sol, sladkor. Pili smo Neocate mleko.
Od sadja poskusite s kutino, naš jo je kasneje prenesel, jabolka in hrušk še danes ne je.
Sicer pa riž, riž in vse kar je iz riža. Dobi se že kar precej, le izogibajte se riževim vaflom, čeprav piše, da ne vsebujejo drugega kot riž in sol. Naš jih še danes ne prenese.
Z blatom nikoli nisva imela težav, pač pa vedno s kožo, ki nikdar ni bila čista, praskanje cele noči, pa rokavičke, pa kortikosteroidi in vse to, kar vam je žal verjetno še predobro poznano. Saj pravim z vstopom v šolo je koža postala vedno bolj čista, takrat smo poskusili z uvananjem novih živil, počasi….. to še vedno počnemo. Torej – šola. Čas prinese svoje, čeprav so izvidi še vedno katastrofalni.

z blatom ni nikoli imela težav. pri njej je zanimivo to, da ima dneve, ko ne odreagira na nič, ima pa dneve, ko ji škodi “zrak”. dermatologinja je rekla, da si telo pač zapomni vse, kar mu je kdaj smetalo in potem iz kr nekega razloga spet odreagira (pade imunost, stres,…). pa pri moji hčeri je tako, da živila, ki jih uživa pol leta, moramo dati za pol leta stran, ker postane na njih alergična. in tako v krogu. sedaj smo spet na malo živilih, sploh žita so problem,

KAJ NE NEOCATE MLEKO – iz česa je?

Jaz pa sem pomislila še na nekaj drugega :
Reagirajo na zrak . Ko piha zahodni veter (iz onesnažene padske nižine, kjer je največ industrije v italiji ), je lahko v zraku kaj strupenega , kar škodi mojemu otroku . Avgusta (italijani imajo ferradigosto-ne znam prav napisat) se je stanje kože izboljševalo , pa sva jedli enako hrano in grešili sva tudi , prali z enakimi praški,….
Pred tem pa svojega otroka ne morem zaščitit.Na žalost.

L.P. Meta

Na tujih spletnih straneh (predvsem ameriskih in angleskih) veliko pisejo tudi o zivem srebru. AD oz. alergije se ponavadi zacnejo pojavljati po prvih cepljenjih s cepivi, ki vsebujejo prevec zivega srebra. Zdaj seveda obstajajo tudi taka brez, ne vem tocno kaksna cepiva uporabljajo pri nas. Zenskam tudi svetujejo naj pred zanositvijo zamenjajo vse amalgamske plombe. Pri prehrani pa odsvetujejo nosecnicam in otrokom uzivanje tune in se naketerih drugih rib, ker vsebujejo prevelike kolicine zivega srebra. O teh stvareh se pri nas nic kaj dosti ne govori. Homeoapatija pa ponuja nekaj resitev na to temo.
Ko bom imela vec casa, bom prilepila se kaksen link.

V teh zgodbah se vam lahko pridružim… moja, sedaj šest in polletna Ema je alergik od njenega tretjega meseca. Sprva naj bi bila alergija le na melko in jajca, pa sva kmalu ugotovila da reagira skoraj na vse kar jaz pojem, kasneje pa vse kar ona poje oziroma je v njeni bližini.
Sedaj je na dieti brez pšenice, soje, mleka, jajc, citrusov, rži….
vendar nam kar gre, je pa res, da včasih ne vemo od česa in zakaj dobi posip

Lp,
T.

lohk bi se zmenile za kako srečanje… ob čaju

Neocate mleko, dve vrsti, Neocate in Neocate Advance (le ta je za starejše otroke) je prav tako mleko v prahu, povsem umetno, brez soje, govejega kalogena in ostalih sestavin, ki so v pregominu in pregominu As. Je primerno za otroke, ki tudi pregomina ne prenašajo. je pa nenormalno drago in ga je potrebno naročiti čez mejo in se bojevati za povračilo stroškov.

“tako, da živila, ki jih uživa pol leta, moramo dati za pol leta stran, ker postane na njih alergična. in tako v krogu. sedaj smo spet na malo živilih, sploh žita so problem” ENAKO.

Na riž je ful alergična, ga je jedla 4 mesece potem pa ful alergija. od riževih vafljev so bli pri nas edino v redu uni modri iz Špara, joj, kako se jim že reče… perkins? ne.. PERLINGER! Pri nas gre čez polenta, ampak samo od alnature, ki je biodinamično pridelana, koruzne testenine pa kosmiči pa žal ne..