napišite mi prosim kako bi se oz. ste se odzvale na sledeče:

v soboto dopoldne sem obiskala prodajalno MANA, nakupila nekaj malega in PLAČALA.
Ko iz trgovine izstopim se sproži varnostni sistem in prične piskati. Srečam še znanca in se pogovarjava. Nikakor nisem mogla doumeti kaj se dogaja, totalno pa sem bila v šoku, ko k meni pristopi ena od prodajalk in mi iz rok potegne vrečko s kupljenim. Obstala sem, trenutki so bili mučni… vsi tisti pogledi kupcev, groza. Pa še besede znanca: ja, je treba plačati če kupiš. Odpravim se za prodajalko do blagajne kjer je vrečko izpraznila in ugotovila, da je pozabila sneti tisti varnostni gumb oz. zaščito. Prične se opravičevanje prodajalk, stranke strmijo. Ne morem doumeti še danes, da se mi je to pripetilo. Ves čas se mi trenutki vračajo na kraj dogodka, žalostna sem in razočarana nad takšno trgovino, ki nima drugače urejenega varovanja. Kako naj pozabim, neskončno sem prizadeta. Kaj mi je storiti, da mi pred znancem no bo težko v duši, kako pa sploh lahko vedo ljudje, ki so bili zadevi priča, da se mi je naredila ena največjih krivic do sedaj.
Prosim za kakršno koli mnenje ali lepo besedo.
Hvala in lp,
užaljena in besna.

Čist preveč pretiravaš!!
Kot si napisala, so se ti prodajalke opravičile in če so stranke strmele vate, so to tudi najbrž opazile oz. slišale, ter doumele, da je bila kriva neodstranjena zaščita. In če je znanec bil zraven tebe, je tudi on slišal, da nisi nič izmaknila.

Draga užaljena in besna, umiri se, zadihaj in pomisli na to, da se komu na svetu pa res godi strašna krivica. Zgleda, da si čisto preveč občutljiva. Umiri se!

Hvala za odgovor. Popolnoma se zavedam, da se po svetu in tudi okoli nas dogajajo krivice.
Ja kdo ba ne bil bil občutljiv na takšen pripetljaj? Z znancem sva klepetala pred izhodom trgovine, in vsi tisti ki so bili v tem prostoru niso slišali nobenega opravičila, le-tega so slišali samo tisti, ki so bili v notranjosti trgovine, ob blagajni. Ne vem no, če je lahko kdo tako ravnodušen do takšnih in podobnih zadev. Sem pač občutljiva…toda mojega imena ne bo blatil nihče, nikdar in nikoli.

A te je slučajno kdo blatil?! Napaka sistema ni blatenje!!!!
Pač pozabli so snet uno zadevo, sistem zapiska, trgovke pogruntajo kaj je narobe, se ti opravičijo, greš domou in to je to.
Kaj za vrag te briga kaj si mislijo eni, ki jih po možnosti ne boš nikol več vidla?!
Jaz nesem včasih kako cunjo pred trgovino na naravno svetlobo, da vidim pravo barvo, pa trgovke vedo in povejo da bo piskal, in me čist en k… briga kaj si vsi naključni mimoidoči in vsi v trgovini mislijo.
Ma sej ne vem kaj nej še rečem, nej še kdo drug kej pametnega napiše.

Gre za nedopustno napako osebja!
Me zanima, kako bi se počutila “pretiravaš” v tvoji situaciji.
Seveda so se prisotni kupci naslajali nad tvojo “goljufijo” in znanec je v sebi zagotovo premleval tvojo nespretnost pri “kraji”.

Za take stvari obstaja izvensodna poravnava, ki ti morda ne bo prinesla popolnega zadoščenja, nekaj malega bi pa le odtehtalo. Verjemi, da se ti bo vodstvo trgovine rade volje oddolžilo, po mojem odvetnika še omenjati ne bo treba.

Takoj v akcijo!

Se zgodi. Nisi prva in ne zadnja. Vsi, ki hodijo v trgovine, vedo, da se to lahko zgodi in mnogim se že tudi je. Sprejmi z nasmehom. Meni se je to zgodilo dvakrat. Enkrat pri vstopu v trgovino in je prišel varnostnik in mi rekel, da je to najbrž zaradi knjig iz knjižnice, ki sem jih imela v roki. Ko pa sem v trgovini opravila, pa sem stopila do njega in rekla, da jaz zdaj grem in da ne želim, da bo še enkrat piskalo. Se je opravičil in me pospremil skozi vrata. Naslednjič pa, ko je zapiskalo, sem se ustavila in kar sama dala varnostniku vrečko in rekla, naj preveri. In spet so bile knjige. Ti veš, da nisi vzela ničesar, tudi oni so ti z opravičilom povedali, da so se zmotili. In to je vse. Pač opravljajo svoje delo, kot vsi mi, in tudi oni, tako kot mi, delajo napake. Pri naših napakah pač ne piska. Ničesar pa niso naredili namerno.

“Ne ga srat”, tvoj primer ni enak avtoričinemu! Ona je hočeš nočeš dobila etiketo kradljjivke, preberi ponovno njen post.

Pred časom se je v eni od ljubljanskih trgovin podobno zgodilo gimnazijski profesorici. Zadevo sta opazovala dva njena dijaka in naslednji dan je že cela šola vedela, da je dotična kradla in so jo pri tem dobili.
Konec zgodbe je tak, da je dobila obilno odškodnino (poravnava), trgovina se je poeg tega opravičila v enem od medijev ter njeni šoli.

Sem mislila, da so starejši pametnejši…za kakšno stvar se sekirate! Ah dajte no, sej to se skoz dogaja…..ne vem no sej se mi zdi, da skor skoz ko kaj nakupujem in ko grem iz trgovine neki piska…in mi je že prav smešno. Enkrat pozabijo tisto napravco, drugič neki druzga..tako da to se itak skoz dogaja sploh ko nakupiš veliko stvari in je za tabo gužva in prodajalke ful hitijo. Nisem pa nikoli, ko je piskalo komu drugemu pomislila, da je kradel, tako kot tudi vaš znanec ne, ki se je samo malo pohecal.
Enkrat-bilo je na razprodajah sem v neki trgovini nakupila kar veliko stvari in ko pridem domov ugotovim, da je na enih hlačah gor una napravca ( takrat sem bila pa kr jezna)-očitno je prodajalka pozabla na njo, ob odhodu pa tudi ni piskala. In pol nisem vedela kaj naj naredim…če bi šla v trgovino, naj mi jo odstrani bi bilo malo čudno in bi res lahko zgledalo, da sem poleg plačanih hlač še ene iste ukradla…pa sem se potrudila sama….joj kaj sem naredila…..

Pozdravljena,
hvala ker ste ena redkih oseb od vseh piscev, ki ste se odzvala na moj problem in ste se nekako poskušali postaviti v “mojo kožo”. Za vse ostale je pač to nekaj vsakdanjega, se zgodi, pozabiš …, pa nenazadnje, meni je zelo pomembo kaj si ljudje mislio o meni. Sem pred upokojitvijo in zaradi mojega dela v službi poznana daleč naokoli in z vso skromnostjo v sebi sem si do sedaj upala trditi, da me imajo ljudje radi in da me cenijo.
V mojem primeru kot pišete vi, sem bila ožigosana za TATICO in v tem je problem, zaradi tega se še danes z žalostjo spomnim tega dne, ne samo tistih trenutkov. Resnično pa ne želim, da se komur koli to zgodi. Saj drži /krivico narediti nekomu je najlažje, popraviti pa…?/
Hvala in lep vikend želim.

A bejž no! Bala si se, da bi kdo posumil, da si kradla in si zato ostala v varnem naročju doma? Zakaj bi se pa sekirala za tako malenkostno stvar, če bi te deklarirali za tatico?!

“Užaljeni in besni” pa so pripopali točno to etiketo! In povrhu so tudi vsi prisotni buljili vanjo, ona pa se za razliko od tebe ni mogla zateči v varno zavetje doma.

Da se pa kej takega zgodi praktično vsak dan vsaj kakemu človeku, pa niste pomislili? In da ljudje takrat res malo pogledajo, čez pet minut pa že pozabijo.
Eni mate pa res bedne ‘probleme’, v bistvu si sploh besede problem ne zaslužijo.

Tudi mene je sirena že obtulila, po krivdi prodajalke.In se nisem slabo počutila,saj še nikoli v življenju nisem ničesar izmaknila. Ampak sem bila BESNA!!! In sem tudi ta hip,ko vse skupaj podoživljam. Zame je bilo to eno večjih ponižanj,kljub opravičilu! In v tisti trgovini ne nameravam več ničesar kupiti!

Pozdravljena.
Vem da si besna. Meni se je enako zgodilo pred leti, prav tako v Mani. Plačala, odšla z vrečko čez vrata ki so piskala. Sem se vrnila, pa prodajalka pravi da so krivi moji kljujči, potem mobitel itd. Na koncu me čez piskajoča vrata pospremi sama, češ da so na novo postavljena in da je napaka v alarmu. No naslednji dan v novem puloverju (kupila sem dva) šla v Špar, kjer pri blagajni začne piskati. Tam pa ni heca. Takoj je pristopil varnostnik, me odpelje mimo 15 blagajn, okoli 100 ljudi bulji,odpeljal me je v posebno sobo. Izpraznila vrečko, pa torbico pa še s nekim radarjem je pregledoval mene. In vedno ko je prišel ob bok je piskalo. Na koncu sva ugotovila da je na puloverju všit čip. Spustil me je, a prav gotovo je mislil da sem pulover ukradla kje drugje. Bila se tako ponižana in osramočena da se to ne da povedati. Doma sem pregledala še drugi pulover in je imel enak čip. V Mano sem šla, jih na to opozorila a so trdili da čip ni njihov, mogoče pa je prioizvajalec sam všil v pulover. Me je pa tako pretreslo, da jih nisem ne prijavila, ne tožila, ker sem se bala ponovnega javnega izpostavljanja kar nekaj časa. Vem sama kriva, a ljudje smo različne narave. Zato te razumem. Kar bodi besna. Pomaga če se izdihaš nad krivico. lp