varate???
Ne varam in nikoli nisem in nikoli ne bom. To je edino, kar sem se zaklela, ker sem bila sama varana in prevarana po dolgem in po čez. Dokler nisem vedela, ni bolelo, potem pa neskončno je.
Ne bom počenjala drugim tega, kar sebi ne privoščim in želim.
Mojčipa, ti uživaj v svojem početju, če ti je lepo – samo pošteno pa najbolj ni.
LP
Sem človek čistega vina. Če mi moj ne bi bil več za živet z njim, ali bi ga začela sovražit, ali karkoli takega……Bi najprej poskušala rešit, potem razčistit , bi ga pač zapustila, če ne bi bilo nobene šanse več, …..Šele potem pa začela gledat za drugimi.
Vedno sem tako funkcionirala, pa še vedno funkcioniram. Pri stvareh videt, kje in kako so , šele potem zapenjat na novo.
Sorry, majcipa, se bom javila, ceprav si sprasevala “druge”…
Ne, ne varam…in nisem…
Jaz sem tudi ena od tistih “trap”, ki je cist zacopana v svojega…
Ne, resnicno upam,da me ne bo nikoli spodneslo… Ker se mi, se posebno za hrbtom, zdi to zelo podlo.
In, ce me slucajno odnese…upam, da bom imela toliko jajc, pa priznala in prekinila sedajno vezo… ker se mi zdi podlo sedet na dveh stolih…
Ne, nikoli nisem iskala “cara”, vznemirjanja na tak nacin, da bi stvari delala prikrito… Sicer sem pa sploh tak tip, ki se mi vse na faci vidi in ne bi nikoli mogla kaj prikrit… In tudi z mojim se tolk poznava, cutiva, da bi drug pred drugim tezko kaj zakrila…hehehe… S.
Pač vsi nimamo te sreče, da bi bili srečno poročeni. Zato je potrebna volja OBEH. Jaz sem obupala in prišla do zaključka, da ne bom več moralizirala. Ljudje imamo itak vsak svoj pogled, mnenje. Za enega je dobro nekaj kar je za drugega slabo. Torej. Ja, varam svojega moža, če bi temu sploh lahko rekla varanje. Ne gre za spolnost: vidiva se, slišiva po mobiju, greva na pijačo kadar je to možno in mi je lepo. Nimam slabe vesti pred seboj, ne pred možem. Nič nepoštenega ne delam. Tudi jaz sem nekoč živela v pravljici – z možem, zdaj pa se tako počutim z drugim. Ampak življenje gre naprej. Eno leto že tako živim, večno ne bo tako, pa me ne moti. Z možem se ne morem pogovarjati, načrtovati prihodnosti, še glede otrok se ne moreva zmeniti. Pa bom večno tako živela? Ne, enemu bo počil film in se bo odselil. To čakam že tri leta. Saj je itak z mano le zaradi denarja. Imam mnenje o sebi, svoje načrte, vem kaj so moje naloge, sama se odločam in nosim posledice ne/pravilne odločitve. Živim in lepo mi je sami, z otroci ali pa s prijateljem. Tudi drugim tako svetujem: vsak zase ve kaj je najbolje zanj. Kdor pa hoče moralizirati: kaj je bilo prej kura ali jajce?
En lep sončen dan in poglejte skozi okno (ne le v windowse).
Svojega moža ne varam in mi to ne pade na pamet. Če bi med nama prišlo do hujših sporov bi ga zapustila ne pa sedela na dveh stolih kot to počneš ti. To se mi zdi zelo grdo. V življenju sem bila že prevarana in vem kako grozen občutek je to !
Kaj pa tvoj mož ? Ti je res naredil toliko hudega da moraš to početi, ali to počneš kar tako ?
Nimam namena obsojati te. Upam samo da zaradi tvojega početja ne bodo “nasankali” otroci !
Tudi jaz ne varam in sem noro zaljubljena v svojega moža! Toda tudi tebe ne obsojam. Moj moto v življenju je ” Uživaj življenje s polno žlico, ker je že tako prekratko!!” Eni ga pač uživamo s svojim možem in nam ni potrebno iskati življenja drugje , ostali ki pa nimajo te sreče pa življenje iščejo drugje. VELIKO SREČE!!!
Moj namen ni moraliziranje, povedala sem samo svoje razmišljanje. Ko pač doživiš kaj neprijetnega, si potem bolj občutljiv ali dovzeten za določena dejanja, ki so te prizadela.
Pač ne razumem takšnega početja. Samo zakaj si z nekom skupaj, če z njim ne moreš funkcionirati na normalni partnerski ravni? Mene bi pač to ubijalo. Čakati, da bo nekomu počil film? Kaj pa izgubljena leta tega čakanja?
Saj je vseeno. Saj imaš svoje razloge in nikomur ničesar ne očitam. Če pa mi ni jasno, pa ne zameriti. Bom vseeno preživela.
Lepo bodi!
Moža nisem nikoli prevarala in me tudi ne mika, sem pa prevarala bivšega fanta, ko sem bila v bolj norih letih vendar sem mu priznala in tako povzročila, brez slabe vesti, prekinitev neperspektivne zveze. Poznam pa kar nekaj zakoncev, ki živijo v navidezno srečnih zakonih predvsem iz navade (+ zaradi otrok?) in ugodja, vmes pa seveda veselo skačejo čez plot. Majčipa, verjamem, da varaš predvsem zato, ker je ljubezen v vajinem zakonu že zdavnaj pogorela. Ne razumem pa zakaj si ne privoščiš zaslužene sreče in dejansko zaživiš z osebo, ki jo ljubiš?
Tore,
napisala si zgodbo, ki je čisto podobna moji.
Vsa leta sem garala za nas…(za mojo hči, moža, zase)
Vedno je samo jemal, nikoli nič dal…vedno čakal, da mu bo denar priletel z neba. Tisto kar je bilo zastonj je bilo najbolje.
Vedno sem mogla biti na razpolago: za sex, pogovor, družbo…za vse.
Vsa leta sem poslušala godrnanje.
Pred kratkim sem zaživela…..spoznala sem, da je življenje lahko tudi lepo.
Odločila sem se, da svojo hči na noben način ne prizadanem. (zato tudi skrivam).
Moja hči mi je edino sonce na tem svetu in je na prvem mestu.
Nič ne boli! Lepo mi je in sama sebi privoščim, da prvič v življenju živim življenje, ki si ga zaslužim!
Greva na pijačo, se pogovarjava po telefonu. (nič drugega)
Toliko topline in iskrenosti iz njegovih ust…
Prvič v življenju mi je tako toplo in mehko.
Pa še malo uživajte in obsojajte, vas je tako lepo brat!
Jaz tudi ne varam svojega moža in moram reči da ga imam zelo rada čepram mu to premalokrat pokažem.Sploh si ne predstavljam,kako bi bilo če bi živela s kakšnim drugim moškim.Res je to,da včasih pride do trenj,vendar se da z pogovorom vse urediti.Moram pa priznati,da če se kdaj sporečeva,me zna hitro oviti okrog svojega prsta,predvsem z svojim prisrčnim nasmehom in posebnim načinom govora,tako da se kar stopim.To pa zna samo on,moj ljubljeni mož.Da drugih njegovih kvalitet sploh ne omenjam
Sem spoznala človeka, ki tudi ima družino. Med nama so iskrice skakale. In se dobiva parkrat na leto v svojem času. Ne na račun družin, torej ne popoldne in ne med vikendi. Seks je fantastičen. Za oba boljši kot doma, čeprav tudi doma ni slabo. Nikakor nebi bila skupaj, ker razen seksa nebi funkcijonirala skupaj. Oba na ta način lahko izživiva svoje fantazije, kar doma pač ne gre. Za naju nihče ne ve. Že od začetka je jasno, da je z obeh strani izključno seks. Sva dogovorjena, da čim bo z ene strani kazalo na kaj več, se bova umaknila. Nebi si dovolila, da se zaljubim.Moža imam rada z dušo in teleseom. Ampak telo rabi še malo več.
Veseli me, da ste srečno poročene in zadovoljne. Predvsem pa me veseli, da nimate takšne grenke življenjske izkušnje kot jo jaz nosim. Pravijo človek obrača, Bog obrne. Pa še kako res. Pred tremi leti se mi je življenje obrnilo na glavo ali pa na noge (to bom vedela šele čez 10, 20 let). Ja, bila sem prevarana in zgodile so se še hujše reči. Ampak treba se je bilo pobrati. S prijateljem se razumeva, ker ima podobno izkušnjo, saj je že ločen. Razumeva se, to je pa tudi vse. Nič ni rečeno, da bova ali ne bova skupaj. Pa me to ne skrbi. Rada bi bila srečna, jaz in ne zaradi drugih. Me pa veseli, da je še veliko dobrih zakonov in s tem tudi dobre vzgoje. Pravijo tudi, da vsak ženska nosi svoj križ. No, tako težak je moj križ. So pa druge stvari na svojem mestu: zdravje, zadovoljstvo, služba. Ljudje smo res majhni, imamo pa veliko srce.
Lep pozdrav.