Spoštovani,
Stara sem 30 let in mati petletnega otroka. Z možem sva skupaj 15 let in sva se lani po sklenitvi da pričneva z gradnjo hiše tudi poročila. Sedaj živiva v svojem gospodinjstvu pri moževih starših. Moj mož je bil moj prvi fant in od vsega začetka niti enkrat nisem pomislila, da bi lahko živela s kom drugim kot pa z njim.

Predlani proti koncu leta sem navezala stike z nekdanjim sošolcem. Po obletnici valete, kjer sva se veliko pogovarjala, sva se še nekajkrat pogovarjala v klepetalnici. Priznam, da tukaj nisva varčevala z besedami in da so me komunikacijske možnosti kar zanesle. Verjetno po telefonu in v živo še zdaleč ne bi bilo isto. Po tistem sva še šla enkrat skupaj na pijačo, vendar dalje kot do poljubljanja in božanja ni prišlo. Ker sem vse obžalovala in nisem mogla možu lagati, sem mu takoj vse povedala. Po tistem sem dobila od sošolca še nekaj sporočil. Prosila sem ga naj se še enkrat dobiva, kjer sem mu povedala, da bom vedno ljubila le moža in da sem mu za vse povedala. On je sicer pripomnil, da razume in da se to kar pa čuti on, ne bo spremenilo. Mislim pa, da je tudi njega zaneslo, ker ga je menda njegova punca varala.

Ne glede na moje obžalovanje sem se po vsem tem počutila kot prerojena, želela sem si sprememb, po tihem sem si mislila, da sem vendarle še vedno privlačna. Moža sem hotela prijetno presenetiti: prenehala sem piti kavo, začela sem kolesariti, vpisala sem se tečaj Te bo, nekajkrat sem šla ven s prijateljicami…Kljub temu, da se nisem niti malo odrekala hrani, sem shujšala za 13 kilogramov in že leto držim idealno težo ( višina 156, teža 56 kg). Ker sem se v nosečnosti močno zredila, imajo zdaj vsi pripombe, da sem presuha. Mož mi je večkrat rekel, da sem kot okostnjak. To pa ni to, kar me boli že pol leta.

Pol leta po tistem, ko sem možu zaupala mojo napako in mesec dni po poroki, ko sem bila službeno v tuji državi, je moj mož odšel na praznovanje rojstnega dne moje svakinje. Kot mi je zaupal šele po petih mesecih, so tisto noč spali skupaj v troje. Ko sem se takrat vrnila s potovanja mi je samo omenil, da se je s svakinjo pogovarjal in jo vprašal, kaj si misli o seksu v troje in da mu je povedala, da je iskala že po časopisih, ker si želi seksa z žensko. Ker v seksu z možem nikoli nisem bila zavrta ( čeprav je ideje večinoma on dajal ), sem si mislila, da bi tudi jaz to rada poskusila. Nikakor pa nisem mogla verjeti, da bi bila svakinja pripravljena to poskusiti z nama. Mož se je po tistem dogodku močno navezal na mojega brata in svakinjo. Ni minila sobota, da ne bi šli kam skupaj. Po tistem, ko mi je povedal, da mu je svakinja všeč, nisem mogla drugače kot da ju bolj opazujem. Velikokrat sta se dotikala, sedela skupaj. Nekega večera, ko smo se vrnili domov in sem sina pospremila v posteljo, sem se vrnila v dnevno sobo: moj brat je nekaj pregledoval na računalniku, ona pa je na kavču ležala za njim in tako je bilo celo večnost, medtem ko sem se jaz vsedla na fotelj. Potem so omenjali odhod v disco, jaz sem morala pripomniti, da zaradi sina ne morem. Verjetno so pričakovali moj odgovor naj gredo oni sami, jaz pa seveda nisem vedla za njihove igrice in to nisem storila. Vsakokrat, ko sem moža vprašala kaj imajo in da se mi določene kretnje zdijo čudne, je samo jezno odgovoril, da si samo domišljam in da zaradi mene že ne bo spreminjal odnosa do njiju.
Ker sem brata in svakinjo spoštovala ( brat je bil sinov krstni boter in moj poročni priča ) in obožujem njuno hčerkico in sem vedela, da jima finančno ne gre najbolje (svakinjo je bila brez službe ), sem si rekla, da ni drugega kot da se pač radi poveselijo in da si res domišljam, predvsem tudi zaradi moje napake. Z možem sva se še nekajkrat pogovarjala o seksu v troje, vendar pri sebi nisem verjela, da bi bila svakinja za to. Z svakinjo sva bile veliko skupaj, hodile sva na Tae bo, nakupovat, pred skupnim letovanjem na morju v solarij, veliko sva se pogovarjale po telefonu. Omenila mi je celo, da misli, da jo moj brat vara. Mislim, da je hotela s tem samo preveriti, če mi je mož povedal, da me je varal z njima. Nikoli pa ni omenila, da sta se z mojim možem pogovarjala o seksu v troje. Temu sem hotela narediti konec in tako smo nekeda dne, ko je svakinja prišla na obisk, končno tudi spali v troje. Zame je to bilo doživetje, mislim pa da je moža to še bolj prevzelo. Ni minil dan ali kakršnokoli početje, da mi ne bi omenil svakinje. Še ko sva obujala spomine na najine prve zmenke jo je omenjal. Možu sem povedala, da mi to ni všeč in da ne morem vsega deliti in večno tekmovati z nekom. Prepirala sva se. Govoril je, da naj se imamo radi, če bodo priložnosti pa lahko še seksamo. Ko je videl, da nisem zato, mi je rekel, da bo tako kot si želim in da sem ga že s tem osrečila. Čez nekaj dni sem našla na najinem telefonu sporočila, ki sta si jih s svakinjo po najinem dogovoru pošiljala. Rekel mi je, da to pač počnejo in da ne vedno samo s svakinjo in da ne bo spreminjal odnosa do njiju. Takrat sem sklenila, da s sinom odideva k mojim staršem. Pa zaradi sina nisem mogla, verjetno pa bi ponovno jaz popustila, ker moža ljubim.

Mož odhaja na delo v ponedeljek in se vrača ob petkih. Povedal mi je, da po tistih sporočilih nima več z nobenim stika. Opazila sem, da ga noče tudi z mano. Redko pokliče, ne odgovarja na moja sporočila. Razumem, da je nesrečen v svoji službi, vendar prav zaradi tega bi lahko bil vesel, če se čujeva. Sicer mi včasih reče, da me ljubi, ampak ko mu to rečem jaz, se mi zdi kot da mu to ne pomeni nič. Svakinjo sem pred kratkim vprašala, če ji je žal, da smo takrat bili v troje in ji povedala, da sem brala sporočila. Rekla je, da ji ni žal in da ji je moj mož povedal, da jaz več nisem zato in da sta se takrat onadva veliko pogovarjala. Pripomnila je še, da ne ve kaj bi ona storila, če bi njen mož to počel.

Veliko sem napisala, saj sem želela vse zajeti. Želela bi vedeti kaj naj storim? Kako se naj vedem do moža? Njemu sem vse odpustila in verjetno bi že zdavnaj pozabila, če mi ne bi 5 mesecev lagal, da ima razmerje z njo ( z njo sem napisala, ker še vedno ne vem kaj bi imel brat od tega celih 5 mesecev ). Ljubim ga, vendar zadnje čase uničujem svoje zdravje. Spim vsako drugo noč, ko zaspim že od utrujenosti. Razmišljam kaj se storila svojem bratu in svakinji, da jima je bilo vseeno, ko sta vedela, da mi mož laže, pa ne najdem odgovora. Ne razumem zakaj mož krivi mene, ker se je odločil, da se ne bo več pogovarjal z njo po telefonu. Sama se trudim, da ne pokažem moje bolečine, ko se srečamo. Priznam, da se z njima ne bom več mogla veseliti, smo pa v sorodu in vedno se bomo videvali. Verjetno ji je mož celo povedal, da sem ljubosumna. Glede na to, ko mi zjutraj po moji neprespani noči reče, da sem nočni jezdec, verjetno ne bi bilo nič nepričakovanega. Bojim se objeti moža, bojim se ga poklicati po telefonu in bojim se mu reči, da ga ljubim. Bratu in svakinji se bojim pogledati v oči. Ima še to kakšen smisel?

Spoštovana Milka,

bistvo odraslosti je v tem, da smo pripravljeni za svoje odločitve prenašati tudi vse posledice. Sklepam, da se vam je psihična rana že zacelila, brazgotina pa bo še nekaj časa skelela. Bližnjice zoper to pa ni. Vrjetno spolnost ni edino, kar vaju z možem veže in se zato posvetite raje drugim področjem. Če bosta tam dosegla višjo stopnjo sožitja, se bosta tudi v spolnosti spet zbližala. Negodovanje in očitanje za nazaj bo doseglo povsem obraten namen.

ženska, a ste po naravi tako neumni ali pa ste postali neumni? TO JE BOLANO!! DA SPITE V TROJE! A STE PRIZADETA UMSKO? PO MOJEM MNENJU STE IN BOLANI MENTALNO IN NEUMNI. TAKE KOT VI BI TREBA DAT V ZAPOR!

Spoštovani g. Rejec,

Zahvaljujem se vam za vaš odgovor, katerega vsebino sem nekako pričakovala. Ker vam žal ne morem nanizati vseh 15 let najinega skupnega življenja, ste verjetno močno upoštevali moje prvotno dejanje. Verjamem, da bi večina bralcev to dejanje razumela kot vzrok za dejanja mojega moža. Nemalo jih bi reklo: prav ji je. Priznam, da temu verjetno tudi je tako. Lahko pa bi tudi jaz molčala, vendar pa mi je zakon pomenil vse in pripravljena sem bila storiti vse, da ga obdržim. Navsezadnje pa niti ne morem vedeti kako bi reagiral moj mož na povabilo mojega brata in svakinje ob praznovanju rojstnega dne, četudi ne bi vedel za mojo napako ali pa če je sploh ne bi naredila. Bi bil tudi on takrat pošten in mi povedal. Vem, da mi na to ne more odgovoriti noben razen njega.
Jaz sem se takrat, ko sem mu povedala kaj sem storila, močno zavedala posledic mojega dejanja in pri sebi vedela, da mi nekoč verjetno ne bo prizanesel. Prebolela bi kakršnokoli njegovo razmerje z drugo žensko. Za razliko od njega pač sodim med ljudi, ki jim ni toliko mar kaj porečejo drugi ( ponavadi vedno isti ) ljudje. Boli pa me, da sta mi to storil z bratom in svakinjo, ki ju cenim in sem jima zaupala. Mislila sem, da mi je prijateljica, pa ji je bilo moževo obnašanje nekaj čisto razumljivega. Ker sem bila naivna in vse to prenašala si je verjetno mislila, da mi je za moža tako ali tako vseeno. Večkrat me je celo vprašala: Si jezna? Si slabe volje? Vedno me je tudi vprašala po njem in kje se nahaja. Vem, da to nikamor ne vodi in da se moram s tem sprijazniti. Verjetno še bom nekoliko noči vse skupaj podoživljala in si želela, da v vse to ne bila vpletena ona, ob kateri sem čutila, da mi je prijateljica.
Omenili ste odraslost. Mislim, da je pri meni ni manjkalo. O svoji napaki sem odkrito spregovorila z možem. On o svoji po petih mesecih, ko sem ga spraševala glede mojega brata. Želela sem, da mu nekdo pove za naše dejanje v troje. Mož mi je takrat odgovoril, da se je z njim že tako svakinja pogovorila ( kasneje je o tem spregovoril z njim tudi on sam ). Ne spomnim se več besed ampak povedal mi je nakaj v tem smislu, da naj ne skrbim za brata, ker se tudi on pri njihovi stvari ni oziral name. Če me torej ne bi skrbelo za brata, bi verjetno še danes ne vedela. Nikoli nobenemu ne bi zamerila dejanj kot pa to, da so mi lagali. Prav zaradi tega ne razumem zakaj sem jaz bila edina, ki sem o vsem najmanj vedela, oni pa so se o vsem pogovorili. Moža sem prizadela in razumem, njiju nisem in ne razumem. In zakaj sem na koncu jaz edina, ki ji je hudo? In zakaj je meni neprijetno, ker se ob njiju ne morem več sprostiti in ravnati spontano? Verjetno bi mi zdaj rekli, da nimam samospoštovanja in da se pomilujem. Tudi to bom enkrat prebolela. Upam pa, da bodo moje izkušnje tudi marsikomu drugemu pomagale razumeti, kaj lahko prinesejo takšna dejanja in če nekdo, ki mu zaupaš in z njim deliš najbolj dragoceno, to dojema čisto drugače.

Milka

Take kot vi študentka, pa poslati na večdnevni tečaj tolerance in spoznavanje ter izživljanje nagonov. Zapor? Če je kdo neumen, ste to vi !!!!!!!!!!

Udeleženost duševnega pri perverzijah

“Morda moramo ravno pri najgnujsnejših perverzijah priznati, da je pri preobrazbi seksualnega nagona najizdatnejše udeležen psihični dejavnik. Tu je opravljeno duševno delo, ki mu kljub njegovemu grozljivemu uspehu ni mogoče odrekati vrednosti idealizacije nagona. Vsemogočnost ljubezni se morda nikjer ne kaže močneje kot v njenih zablodah…”

Sigmund Freud