Draga “kako vas razumem vse”! Lahko ti dam le en velik objem od osebe, ki je vse to preživela in postala mnogo močnejša kot kdajkoli. On se pa sesipa sam vase. Pri srcu me je bolelo, ko sem brala tvoje pismo. Tudi jaz sem hodila ponoči okrog in jokala, jokala. Tudi moj ima dva obraza. Enega za doma, enega za drugje. Sedaj po petih letih lahko rečem, ni bil vreden mojih solz. Iz življenja pa jemljem le tisto, kar me osrečuje. Za ostalo se ne sekiram. Torej ti si najbolj pomembna (poleg tvojih otrok). Vsak živi svoje življenje in ne življenja drugega. Delam, kar me veseli in predvsem verujem v Boga in se k njemu zatekam. Če bi ljudje vedeli, kaj pripomore Bog, bi bile cerkve prepolne!

Koliko nas je takih, ki smo tako zelo razočarane nad … ma sploh ne vem, če nad moškim, nad humanostjo človeškega bitja … kako težko je brati zgodbe, v katerih so ženske tako zelo razčlovečene …
Žal sem bila tudi sama prisotna v eni izmed takšnih zgodb … Stalno me je varal… kako me je to prizadelo … kako zelo … ko bi ti ljudje vedeli, koliko hudega lahko s tem dejanjem povzročijo osebi, ki jih ljubi … Jaz nisem zdržala … psihično sem umirala na obroke in po sedmih letih prekinila .. Danes sem srečna, ker sem! Ponosna, čeprav me določene stvari tako zelo bolijo, da se sprašujem, če bo ta bolečina kdaj minila. Tri leta je naokoli. Velikokrat imam »nočne more«, ne morem doumeti, da me je nekdo tako zelo prizadel, da je človeška narava lahko tako kruta ..
Ampak vem, da bi me vztrajanje v takšnem odnosu ubilo. Zato svetujem vsem, ki ste pisale, da končate to agonijo, ker si zaslužite veliko, veliko, veliko več!

Ne vem, kje naj začnem. Morebiti pri strahu. Strah me je, da bo v tem trenutku močnejši, da ne bom uspela dokazati, kar sem našla, da bo rekel, da je vse to,kar počne,normalno za moškega.Strah me je, da bo odslej bolje skrival svoje sledi in ne bom vedela pri čem sem. Strah me je, da bo zahteval dvojno skrbništvo. Jaz pa ne vem, ali mu lahko zaupam najina otroka?
Pravi, da mu otroka pomenita največ. Ce prepovem stike med njima in ocetom, jima bom lahko po krivici odvzela oceta.
V tem trenutku ne verjamem v pogovor. Ta ga ne bo odvrnil od tega, kar počne.Za tem se skriva nekaj precej globljega. ALi bi sploh lahko verjela njegovim obljubam, da tega ne bo pocel vec?
Zdi se mi, da je edino moje orožje, da ne ve, kaj vem in kako izvem.
Verjetno še ne vem vsega, saj ima večino stvari skrito pod gesli.
Hočem se prepričati kako daleč se spušča?
Gnusim se sama sebi, saj nikoli nisem vohunila za njim, vendar ne vidim drugega izhoda. Jočem se neštetokrat, da bi iztrgala iz sebe vso bolečino te življenske prevare. Jočem se, ker je to oče najinih otrok.
In pred seboj pravzaprav vidim nekoga,ki sem ga tako ljubila in ki je povsem zasel s poti ter pravzaprav rabi pomoc, vendar sama ne vidim resìtve…..Potrebujem cas….

Prva stvar,ki mi je prišla sedaj na misel je,da ne preprečuj obiskov in srečanj med očetom in otroki.Oni so del nečesa,kar ti ne smeš uničiti.Če si bo uničil kaj, si bo to uničil sam.
Vse kar moreš narediti je to,da ga soočiš s svojimi nedvoumnimi odkritji.
Vsi ki varajo mislijo ,kako imajo zaplankane partnerje,ker ti nič ne vedo.Ponavadi nekateri ne vedo mesece in leta.Potem pa šok na kvadrat.

Naj te ne bo ničesar strah.Strah česa….resnice,ki ni prijetna,ki bo razkrila še več,uničila sanje v pravljico,ki si jo negovala za devetimi oblaki.
Meni je logično,da človek preverja in vohuni takrat,ko mu občutek ali notranji instinkt narekuje,da si na poti novemu odkritju,pa čeprav zelo neprijetnemu.Ko prideš do novih spoznanj,imaš možnost se odločati kaj in kako naprej.Zakaj bi si morale ženske stalno zapirati oči pred nezvestobo?Lagati same sebi.Uh,tega je v resnici mnogo preveč in preveč je potem notranjega razžiranja in tope bolečine,ki jo nekatere prenašajo do svoje smrti.Ni vredno za voljo zdravja in splošnega počutja.

Ni lahko spoznanje,da si prevaran in da ti ne zanika,da bo še varal in da proti temu ne moreš ničesar.
V takšnem primeru je vsaj zame edini način odhod iz takšne zveze.

Potrebuješ ne samo čas,tudi zdravo razsodnost.Ta te sedaj premetava.Si čustveno otopela,nestabilna in se morda oklepaš še starih vzorcev.Ko boš to predelala,boš že vedela nadaljevati.

Vedi pa,da zaradi otrok ni vredno zmeraj vztrajati v tako načeti zvezi.Lahko je več škode,kot koristi.
Otroci so kot gobe,ki vse absorbirajo iz okolja,kjer rastejo in živijo.Prej se kaj slabega nalezejo kot dobrega.To,da doma ni vse ok,čutijo,verjemi!So mali,a veliki senzorji.

Povzročil ti je hudo bolečino in razočaranje.Morda tudi sebi,vendar za njegov del odgovornosti nisi kriva ti!
Kar si skuhaš,to poješ!Ponavadi pa iz iste sklede jih je več in to je najbolj žalostno!

Bodi optimistična vsaj za sebe in otroke.

Spoštovana gospa Veronika,

vsakič znova se mi poraja vprašanje: kaj je tisto, kar vas najmočneje prepriča, da ostajate v tej neznosni bolečini, ki vas razjeda vedno bolj iz dneva v dan? Da se ne odločite in temu naredite konec ter raje karseda najbolje poskrbite zase v čustvenem smislu? Kot mati in ženska.

Zakaj se tako nemočno oklepate misli, da “bi mogli svojemu partnerju dokazati, kar ste našli”, torej prevare, krivice, gnusna dejanja, namesto da bi sledili svojemu življenju, temu, kar vi želite, kar vas veseli? Nihče od vaju noče nehati. Nihče od vaju noče izstopiti iz starih, zelo poznanih vzorcev vedenja, doživljanja in življenja: vaš partner noče prekiniti vzbujanja dvomov, nezaupanja in večnega sumničenja glede prevar, vi pa ne zmorete prenehati nenehnemu sledenju njemu, poniževanju in skrajnemu nezaupanju. Oba se slepita, da bo kmalu bolje in oba zanikata, da je vajin odnos že zdavnaj nesrečen.

Spoštovana gospa, iščete in čakate na nesmiselne odgovore (“hočem vedeti, kako daleč se spušča”) s strani vašega partnerja. Dokler boste zanikali resnico (čeprav jo že poznate), katero pa se najbolj bojite izvedeti, saj čutite, da ne boste zmogli več, ne boste mogli naprej v življenju. To je prva resnica, ki vam jo iskreno podajam. Dokler si človek globoko ne prizna, na kateri točki v življenju se je znašel (niste vi odgovorni za vedenje partnerja) in da tako ne more več živeti, bo to zanikanje vselej blokiralo nadaljnje odnose v življenju. Šele ko se boste odločili, da želite nekaj narediti, da morda potrebujete oporo nekoga, da želite spremembe, boste lahko zaživeli, vse dotlej boste “životarili” v namišljenem družinskem življenju, skupaj z vami pa tudi otrok, ki lahko dogajanje le čuti in nemočno opazuje. Če ne vidite rešitve, se obrnite na osebo, ki vam bo pomagala. Tako bi se odzvala odgovorna mati.

Želim vam veliko poguma, zaupanja vase in trdne volje.

Opravila razgovore. Na kratko povzetek. On skrbi zame finančno,doma nismo za nič prikrajšani,me ima rad in ne zmore brez mene. Zato naj zamižim na eno oko ali sprejmem odprt zakon in si nekoga poiščem še jaz.Njemu so veze in avanturce zanimive samo tako dolgo,dokler se igra po njegovih pravilih. V vseh pogovorih je bila beseda samo o njem. O njegovih željah,občutkih. Ne razume zakaj me boli,če pa je vedno ob meni in skrbi zame. Mi lahko razložite to razmišljanje? Jaz ga ne poznam več. Ne vem kdo je ta človek,s katerim sem živela vse življenje. Razmišljajo podobno vsi moški ki varajo. Ker jaz še zdaj ne dojamem vse kar mi je povedal.
V otroštvu ni bil ljubljen in sprejet. Se zato sedaj tako suče njegovo življenje?

Spoštovani,

torej, če vas prav razumem, ste se odkrito pogovorili z možem, ki vas sedaj navdihuje, da “se pretvarjajte, da ste srečni v zakonu z njim ali še sami kljub zavezi poskusite srečo drugje”, “da hlinite srečo in zadovoljstvo v življenju ali pa še sami zaživite v prevari…” Če so tu še otroci, družina, samo poskušajte začutiti, kako je njim ob vseh teh umazanih mislih, navedbah in lažeh. Kaj boste torej storili? Je to res vaša želja, si želite tako živeti še naprej? Je to res tisto, kar v danem trenutku čutite in želite soustvarjati naprej? Kot sem vam že pred časom pisala, se boste morali sami odločiti, in to res – trdno odločiti, kako želite živeti v bodoče. Ta “odločitev”, ki jo tako močno poudarjam, je povezana z ultimati oz. novimi temelji, ki bi jih morali predočiti vašemu možu in na njih potem znova začeti graditi vajin zakonski odnos. Brez tega se stanje v vašem odnosu ne bo nikdar spremenilo, saj boste vselej odobravali življenje v prevari, ki ga sedaj živite.

Vsekakor so prevare pri ljudeh povezane s težkimi izkušnjami iz otroštva, čeprav to ni zgolj opravičilo! Ti ljudje so res bili v otroštvu prevarani, izdani (npr. za normalno otroštvo, brezskrbno življenje, občutke sprejetosti, pripadnosti, ljubezen,…), zato kasneje v življenju nevede prevaro v odnosih širijo naprej, ni pa nujno, da popolnoma v istih stvareh ali situacijah. Npr. otroci, ki odraščajo brez očeta, so prevarani v tem, da so brez enega od staršev. Zelo možno je, da vaš mož težko začuti vašo stisko in bolečino oz. je kako drugače z vami sočuten, še zlasti če sam teh izkušenj ni bil deležen s strani njegovih staršev. A kljub temu ga to ne opravičuje, da vas vara – ker pa vi na to “pristajate”, je tu vaša odgovornost, da to zaustavite, ker se tega zavedate. Sicer se ne morete nikomur pritožiti.

Verjemita, da si oba zaslužita čisto in iskreno življenje drug ob drugem, namesto nenehnega zadajanja ran. Zaupajte si.

gOSPA Barbara,ni moja želja živeti naprej takšno življenje. Povzela sem,kaj vse sem ob razkritju poslušala in še poslušam.Na prevare ne pristajam.Med nama od pogovora naprej ni več osebnega stika. Je samo še sobivanje. Nekatere ženske,ki so od časa do časa z njim v “vezi”,sploh ne vedo da je poročen. ( dve do tri na leto) . To mi je povedal. Spet kakšna tu in tam pa ve . Potem ko se on odloči , da ji pove.
Jaz se iz tega odnosa umikam. A prejela sem direktne in indirektne besede,da ne bo šlo zlahka.
Zdaj začenjam pot osamosvajanja. On ne želi nikamor.
Pritisk na mojo psiho je ogromen. A nazaj v preteklo stanje se ne morem in ne želim vrniti.
Naklonite kakšno misel kdaj zame. Potrebovala jo bom.Nimam nikogar , na katerega bi se lahko obrnila.
Vsem skupaj želim lep vikend in v miru preživete poletne dni.

Spoštovana gospa,

zelo vas lahko razumem, ni vam lahko, morda bo še težje, kot je. Nujno boste potrebovali (oz. potrebujete) oporo, zato si jo čimprej poiščite. Prijateljico, znanko, terapevta, nekoga, ki mu zaupate. Ta oseba vam bo vlivala upanje, pogum in vero, da zmorete. Brez tega vam bo izredno težko vztrajati pri tem, kar ste si zadali. Že zdaj je čutiti, da ste kot čustvena razvalina, utrujeni.

Pomirjajo me vaše navedbe, ko pravite, da želite naprej, da želite, da se nekaj spremeni. Vem, da ne želite tako živeti. Je zelo ponižujoče, za človeka klavrno življenje. Prevare človeka v jedru razvrednotijo, umažejo, uničujejo, saj je takšen odnos poln nespoštovanja, ponižanja, negotovosti in prikritega posmeha. Kot kaže, se je vaš mož odločil, da ostane pri prevarah naprej, za to je sam odgovoren, vi niste krivi, da je izbral takšno odločitev (ima vse možnosti, da se odloči drugače). Tudi njemu ni lahko, čeprav bo moral za svoje življenje sam poskrbeti. Njegove “besede”, zelo prefinjene in prikrite grožnje, “da ne bo šlo zlahka”, kažejo, da je tudi njega zelo strah prihodnosti, kako bo naprej, da je negotov in nemočen. Zaupajte si, da lahko res ne bo, težje, kot je sedaj, pa tudi ne. Podpiram vas pri tem, da ste se odločili, da želite nekaj narediti zase, da bi znova začutili življenje, energijo, da na tej točki ne želite več ostati, ampak želite, da gre vaše življenje naprej. Čez čas bo ta vaša odločitev prinesla sadove, dotlej pa vztrajajte pri tem, kar čutite in mislite.

Srečno in bodite pogumni.

Poskusi si odgovorit na tole. Iz sebe, iz svojih pogledov, odnosa do zakona in življenja, itd.
Namreč tvoj lastni odg. na vprašanje zakaj te boli, ti bo dal edino res veljavno utemeljitev za vse bodoče odločitve, ki jih boš morala sprejeti.

In najbrž ne bi bilo tega odgovora povedati tudi njemu.

Vprašanje,ki se postavlja je sledeče. Zakaj se moški,ki niso sposobni živeti v vezi samo dveh,odločajo sploh za poroko in postavljajo ženske v takšne položaje? Je to misel,da je nekdo tvoja last? Ker takšni moški si na nek način lastijo žensko. Jaz ti plačujem položnice in skrbim zate – zatorej moraš biti tiho???
Tako kot je nekje na forumu zapisala ta prava monika . Ženska lahko dela stoje na glavi,če je moški takšne narave da bo varal,bo to tudi počel.

Odločitev je danes padla. Greva vsak zase. On se bo odselil.
Le da bo to izvedljivo v dveh do treh mesecih. Do takrat moram poiskati pot za mirno sobivanje. Čeprav ne vem kako bo to. Ker bom zvečer ali čez dan točno vedela kam in s kom gre.
In če bo to počel v moji prisotnosti,ne vem če bo na koncu to še mirno razhajanje. Kako naj mu to dopovem? Da sem samo človek,ki se mu je v trenutku podrl cel svet. In na koncu bom to morala to še gledati. Vse skupaj bo samo ena dolga agonija.
Bi se umaknila za ta čas kam jaz. A nimam kam.

Poiskati si moram nekaj da se zamotim . Da me z otrokoma ne bo veliko doma. Hvala bogu za počitnice. Vsaj nekaj.

Zunaj igra radijo. Ljudje sedijo na terasi in pijejo vsak svoj kozarček osvežitve. Jaz pa se zahvaljujem,da imam vsaj nekomu za povedat. Vam!

Lp