varanja
Prvič se je menda zgodila, ko je bila najina hčerka stara dobro leto. Nisem vedela. Sedaj me je prevaral ponovno in mi priznal, da je bilo že drugič. Ne zanika, da se bo zgodilo še tretjič. Ne obžaluje. Vse ženske je ljubil. Nobeni, razen meni pa ni obljubljal prihodnosti. Že na začetku je bil iskren do njih in dejal, da gre za avanturo, pa so vseeno sprejele razmerje. Po opisu sta bili obe nežni, dobri ženski, ki sta bili vanj zaljubljeni in on vanju. Pravi, da lahko ljubi več oseb hkrati.
Rad ima seks, rad ima nežne ženske, ki so čustvene in jokajo ob njem. Pravi, da se ne bi nikoli odločil za kupljen seks.
Ne počutim se več varno. Ranjena sem. Ne razumem ga. Včasih se mi vse gnusi. Drugič spet ga imam neznansko rada. Do mene je bil prej večkrat nestrpen, oddaljen, zahteven. Sedaj, ko vem, mu je lažje. Rad me ima, noče me izgubiti. Ne razumem, zakaj išče ljubezen in seks drugod? Oba sva zadovoljna z najinim seksualnim življenjem, vendar pravi, da je radoveden in da bi si želel še kdaj poizkusiti, ker da je/so tisto/a prva spolna srečanja najlepša. ALi naj ga razumem, potlačim bolečino… ALi naj zahtevam zvestobo?
Veronika
Spoštovana Veronika,
tako izgubljeni in zmedeni ste, kot vaš partner. Tako oba hrepenita po občutkih, da bi bila ljubljena in sprejeta. Da bi vaju končno nekdo imel rad takšna, kot sta, ne da bi se bilo potrebno še kaj truditi, iskati, dokazovati… Ti občutki, ko si te nekdo želi, ko si za nekoga zanimiv, privlačen, edinstven, lep, so res nezamenljivi: človeka neskončno privlačijo! Temu se je težko upreti. To se dogaja v “avanturah”, prevarah, aferah. Tam je vse neznano, tam je vse novo, nepredvidljivo, razburljivo. Ja, in kljub temu, to ni opravičilo za nekoga, ki je z nekom v odnosu in ima otroka! Prevaral je vas, prevaral je otroka, tiste tretje ženske in – sebe. Njegovi neiskrenosti in vaši zaslepljenosti ni videti konca. Nenehna prikrivanja, laži, izmišljotine, skrivanja. V tem je res težko živeti. Vaš partner je bil iskren le v tem, da vam je priznal prevare, istočasno pa vam ves čas daje vedeti, da se za odnos z vami še ni odločil (2xprevarani,”Ne zanika, da se bo zgodilo še tretjič”, “lahko ljubi več oseb hkrati”, “ne zanika, ne obžaluje”), morda se nikdar ne bo, a vi tega namesto njega ne morete spremeniti.
Vašega partnerja je res težko razumeti, saj so si njegove trditve druga drugi zelo nasprotujoče, kar kaže na to, da sam ne ve, kaj točno želi v življenju doseči. Na primer: “Rad me ima, noče me izgubiti”, hkrati pa “zaljubljen je vanju, ne zanika, ne obžaluje”?? Vaš partner vam torej na vsakem koraku razgrinja svoje neuresničene želje, po katerih hrepeni, a bojim se, da mu vi v tem ne morete priti nasproti. Na vas je edino, da se odločite, ali želite tako oddaljen in odtujen odnos z očetom vaše hčerke še nadaljevati. “Ali naj zahtevam zvestobo?” Zvestoba, zaupanje, naklonjenost, iskrenost in bližina naj bi bili najbolj samoumevni elementi vsake partnerske zveze. Partner si zasluži vsak trenutek vedeti, kje se drugi nahaja, s kom je in kaj počne. Ker med vama ni zaupanja, takšna zveza ne more biti trdna, gotova in varna ali imeti možnosti, da raste naprej.
Spoštovana Veronika, začnite verjeti, da si zaslužite vse spoštovanje, zaupanje, zlasti pa notranjo varnost, ki vam bo pregnala notranji nemir. Če moškega ni doma, je ne-varno. Vaš moški je v vašem življenju že zdavnaj odšel. Odločiti se boste morali, ali želite navidezno ohranjati odnos s partnerjem, ki vas ne spoštuje (z afero vas vsakič zavrže!), si vas ne želi ob sebi (hrepeni po drugih ženskah in seksu) in vam vsakič daje vedeti, da zanj niste zadosti pomembni (teži drugam). če bi vas imel res rad, bi vsak svoj najkrajši odhod od doma obžaloval, ker bi mu bilo žal tratiti čas z ljubicami, saj ga doma čaka hčerka, ki ga neizmerno pogreša! Zdaj, ko imate informacije, se lahko odločite. Vzemite si čas, preden se trdno odločite. Ne pozabite na hčerko. Namesto da bi vaš partner skrbel za vlogo očetovstva, skrbi za svoje dokazovanje vrednosti pred drugimi. Za vaju niti ne najde ne prostora ne časa, saj so njegove misli vselej drugje. Vi pa ste tisti, ki tukaj lahko marsikaj naredite, da bo VAM boljše in lepše, predvsem pa vaši hčerki. Prenehajte vztrajati v laži in se slepiti v nedogled, da “vas ima rad”, saj bi v tem primeru največ časa posvetil družini, in ne drugim.
Želim vam vso srečo in končno začnite gledati tudi nase.
marcveronika
Hudo mi je bilo,ko sem brala tvoje stavke…Nisem v tvoji vlogi,ampak v partnerjevi.Jaz sem tista,ki varam,ne morem prenehati,hkrati pa ljubim svojega moža.Kako rada bi slišala tvoje besede iz moževih ust,da bi se sploh vprašal,zakaj to počnem,kako naj me razume…
Lahko ti samo rečem,da razumem tvojega partnerja in verjamem,da bo težko prenehal s tem,saj sama ne morem.Se trudim,ampak se kar vrtim v začaranem krogu.Edina razlika je,da jaz skrivam in mož ne ve za to.
Nič ni narobe s tabo,narobe je z nami,s tvojim partnerjem.Verjetno enako tišči nekaj v sebi,kar ga muči in zato išče dodatno pozornost,nek adrenalin.To je dobesedno zasvojenost…
Kakšno je bilo njegovo otroštvo?Zase vem,da je veliko tudi to pripomoglo,da sem danes takšna kot sem.Želim se spremeniti,začnem delati na sebi,potem mi pa spet nekaj manjka in že varam,lažem…To me ubija in hkrati zapolni neko praznino.
Sama pa vem,da ne bi mogla živeti s partnerjem,ki bi me varal…Čudno,kajne?
Spostovana Petra,
Mar res ljubite svojega moza? Sama mislim, da ne. Slepite se, da ga ljubite, kajti sicer mu ne bi povzrocala bolecine. Bi vas sprejel, ce bi vedel, da se tako zlahka predajate trenutni nasladi in ostajate prazna za globja custva, ki jih ocitno niste zmozna dozivljati.
Moj moz je odrascal v druzini, kjer sta oce in mati navidezno funkcionirala idealno. V resnici pa je bila mama nezadovoljna s svojim zivljenjem in ni nikoli sprejela ali vracala ljubezni, ki ji jo je izrazal njen moz do nje. Moj moz je njuna nesoglasja nosil dolgo na svojih rameh, verjetno se zdaj.
Sama sem se odlocila. Moza bom zapustila, saj nisem tako sirokih pogledov kot on sam. Zeli si harem. Vendar ali obstaja zenska, ki ga je pripravljena deliti z menoj? Da bi se vsi poznali, komunicirali, celo ljubili?
Ne bom vec v podrejenem polozaju. Zal mi je zaradi izgubljenih let, zaradi hcerke, ki bo izgubila svojega oceta. Nisem mascevalna. NE zelim mu zalega. Ima pac nepotesen ego, ki ga napaja pri napacnem? vodnjaku. Zal mi je, ker ga imam resnicno zelo rada, vendar ne toliko, da bi unicila samo sebe. Rada ljubim, rada se predajam pravi ljubezni, rada dajem. To sem mi zdi tisto pravo. Zavedam pa se, da na svetu pri ljubezni ni pravil in da jih postavljamo mi sami.
Pozdravljam tvojo držo in ti želim veliko moči pri premagovanju vseh odporov, na katere boš zagotovo naletela pri svoji odločitvi. Zelo transparentno si predstavila vzroke moževega varanja in zagotovo se ne motiš pri predvidevanju, da se tisti, ki varajo, ne morejo spremeniti brez zavestne odločitve, iskrenosti do partnerja in verjetno tudi ne brez strokovne pomoči, ki bi je morala biti deležna oba partnerja. Že res, da je tudi s partnerjem tistega, ki je varan, “nekaj” narobe – a narobe je kvečjemu to, da naivno verjame v vrednote fair playa, katerih se drži on sam.
LP
marineta
Spoštovana Veronika,
želim dodati le to, da vaša hčerka (z vašim odhodom) NE BO “izgubila očeta”, saj bo le-ta ostal njen oče še naprej, spremenil pa se bo način vašega bodočega življenja, medsebojnih stikov, srečevanj hčerke z očetom in še kaj, ne bo pa očeta izgubila. Ljudje odhode dostikrat nevede povezujemo z izgubami, čeprav bi težko zanikala, da z odhodom človeka človek lahko občuti izgubo.
Če je vaša odločitev trdna in ji boste sledili, na to čustveno pripravite predvsem hčerko (predvidevam, da je stara nekaj let), preko pogovora, na njej razumljiv način, sicer bo še težje.
Želim vam vso srečo, predvsem pa pogumnih korakov v življenju.
Spoštovana gospa Kutnar,
Zahvaljujem se za vaš odgovor, ki mi je pomagal do trezne odločitve.
Globoko v sebi vem, da je odločitev o ločitvi edina pravilna, vendar mi povzroča toliko obupa, strahu in razočaranja, da se enostavno nisem sposobna
pobrati. Ničesar ne pomaga. Saj se pogovarjam s prijatelji in sem za trenutek pomirjena, vendar ne pomaga za dolgo.Razmišljala sem o terapiji, pa mislim, da se bo dogajalo isto. Nekaj ur bom mirna, potem pa spet obup in nemir. Razočarana sem nad seboj,ker sem mislila, da sem močnejša, bolj zrela. Pa me je tako prizadelo, da razmišljam kot bi bilo vse brezizhodno.
Tudi partner želi sedaj odditi, čeprav še zatrjuje, da me ima rad… Z žensko, s katero je imel razmerje, se je razšel, čeprav je čutiti, da goji do nje čustva in da je pravzaprav zaljubljen. Zdi se mi, da ona ne želi nadaljevati in da ga je to ranilo. Želi si svobode, pravi, da ga omejujem pri tem.
Najhuje je, da je že dlje časa brez zaposlitve in da ima svobode na pretek. Ni pa pripravljen sprejeti kakršnekoli službe, ki bi mu zagotovila finančno neodvisnost.
Glede izgube hčerke. Rada bi naredila vse najlepše zanjo, vendar se zavedam, da moram osrečiti tudi samo sebe. Kar nekaj let smo živeli v tujini, kamor, mislim, bi se rada vrnila. Moja družina mi ne stoji ob strani, ničesar me ne veže na Slovenijo. Tu imam nekaj prijateljev, vendar se ne vidimo zelo pogosto. Dobre prijatelje imam tudi v tujini,ki bi mi pomagali.Mož pravi, da nisem odgovorna, da se moram žrtvovati zaradi hčerke in ostati tu. Pravi, da nimam pravice oditi s hčerko brez njegovega dovoljenja. Je to res? Ne bi se odločila brez premisleka. V tujini se imam možnost zaposliti, delo bi bilo lažje, finančno bi bilo boljše. Zavedam se, da bi bilo sprva težko za hčerko zaradi jezika, kasneje pa bi se verjetno navadila. Moja odločitev o odhodu v tujino še ni trdna, vendar jo omenjam kot možnost na katero sem pomislila.
Želela bi še vaše mnenje o tem.
Hvala Veronika
tukaj ti bom dal grob odgovor. sam imam izkušnje ko me je soproga čustveno prevarala in to pred skoraj dvajsetimi leti. ima pa močan karakter in se je vzdržala spolnosti. ampak kljub njeni zelo veliki ljubezni do mene in obratno ,mene osebno ta madež ali pa več njih ,zelo motijo. in najcenejša varianta ti je ,če si občutljiva na partnerjeve skoke , pobegnit od njega. noben dogovor tudi če se ga bo sto procentno držal in ne bo več nezvest ti ne bo potolažil duše. človek hitro umaže nekaj kar je skoraj svetega ,težko je pa vrnit vse nazaj.
Spoštovana Veronika,
res je minilo že nekaj časa, odkar ste pisali, pa bom vseeno nekaj napisala. Tako, kot se počutite (oz. ste se tedaj), je čisto normalno. So dnevi, ko je lažje, ko se tudi sprostite in so dnevi, ko je obupno težko. So trenutki, ko začutite, da imate partnerja še vedno radi in se spomnite lepih trenutkov skupaj, predvsem pa, “kako bi vam bilo lahko lepo, če…”, in so trenutki, ko bi ga iz čiste nemoči, razočaranja in besa najraje takoj zapustili. Samo da bi še on začutil, kakšno bolečino vam je povzročil in kako težko vam v resnici je. Po prevarah res privrejo na dan neznosni občutki jeze, žalosti in grozne bolečine, ki je se je z besedami niti ne da opisati. Vsekakor boste morali poskrbeti zase, saj če ne boste vi sami v redu, tudi hčerki ne boste morali nuditi varnosti in bližine (temveč boste vedno obremenjeni z nečim). Koliko dejansko sploh verjamete, da vas je vsaj nekdo na tem svetu iskreno zmožen razumeti ter vas sprejeti v tem, kdor ste in kakršni ste? Koliko verjamete, da je ena oseba, ki bi vas morda razumela in začutila? Tu mislim predvsem na pomoč terapevta. Na vas torej je, da poskrbite za lastno čustveno varnost, vaš partner pa bo moral poskrbeti za materialno varnost. Moški brez službe ostaja negotov, nestabilen in nezmožen zagotoviti varnost svojim bližnjim, kar pa ni v naravi moških. To je njegova odgovornost, saj je odrasel človek, poleg tega je tu še skrb za družino, h kateri bi moral prispevati svoj delež odgovornosti.
Selitev v tujino je izjemno delikatna tema in edino več resnih pogovorov med vami in partnerjem vaju bo privedlo do neke odločitve. Če bi bila to vajina pretehtana odločitev (kjer bi imela veliko koristi tudi vajina hči), s katero bi oba soglašala, bi bilo v redu. Če pa bi bil ta odhod na nek način beg od partnerja ali prikrito maščevanje, morda v poduk partnerju, da bi ga morda to prebudilo, pa vsekakor to ni v redu. Zamislite si nemočnega otroka ob vas: kaj bi si vi želeli, da se starši odločijo ali naredijo (za vas)?
Želim vam vse lepo, predvsem pa ne pozabite nase. Srečno.
Spoštovani,
Moža imam rada, vendar sem v zadnjem času odkrila nenavadne stvari… Mož se zelo trudi okoli mene, je zelo ljubeč, vendar se zdi, da živi dvojno življenje (dnevno in nočno), ki sem ga začela odkrivati.
Ta druga plat je povezana s seksom, ki ga išče vsepovsod, na internetu, s chatih, v barih… Na teh posnetkih ni nobene ljubezni, pač pa seks, ki je ponižujoč do deklet, ki so večinoma mladoletne (11, 13 let) , device.. Sploh ne vem, kako se je bil zmožen z menoj čuteče ljubiti, potem, ko se je nagledal teh zares zame žalostnih
prizorov. Ko grem spat, se splazi ven in se vrne sredi noči. Vem, da visi v kakem baru in gleda za dekleti.
Živi povsem neodgovorno. Je nezaposlen in sama plačujem večino stroškov.
Čeprav bi si lahko našel delo, ne stori ničesar. Čaka na moje odločitve in skrivaj živi svoje skrivno življenje.
Ko pa se zjutraj zbudim, je ves ljubeč. Pospravi, skuha, preživi čas z družino. Sama molčim, ker sem povsem zaprepadena in sploh ne vem, kako naj se odzovem. PO glavi mi roji vse mogoče, od tega, da je gej, pedofil, da je bil na nek način zlorabljen…
Molčim in zbiram dokaze in vsakič znova sem šokirana. S kom sem pravzaprav živela 10 let? Kaj se je z njim dogajalo v otroštvu?
Spoštovani,
vse domneve, ki ste jih navedli v zvezi z vašim možem (“je gej, pedofil, da je bil na nek način zlorabljen…”) so najverjetneje zelo na mestu, sprašujem pa se, zakaj se ne upate o njegovem nenavadnem vedenju z možem iskreno in odkrito pogovoriti. Česa vas je strah? Dokler se o resnici molči, se jo skriva in se jo skuša na vse možne načine prikriti, le-ta preko odnosov živi naprej. Kar pomeni, dokler ne boste moža z vsem soočili (brez napada, obtožb in očitkov), njegovega vedenja ne bo moč ustaviti oz. ga spremeniti, kar pa je hkrati vaš delež odgovornosti in se v tem primeru ni možno sklicevati na nikogar. Vaša odgovornost, ker ste odrasel človek, je, da moža čimprej soočite z resnico, o kateri skrbno molčite oz. po potrebi skupaj poiščita strokovno pomoč (zakonsko terapijo), ki je že močno načela vajin zakonski odnos. Če imata otroke, moste morali ukrepati takoj. Bodite odločni, pogumni in vztrajni. Na miren način in z razumevanjem se pogovorite z možem – pomembno je, da se bo čutil slišanega in da bo istočasno čutil, da mislite skrajno resno. Popolnoma enaka stvar se odvija na njegovem področju nezaposlenosti, ki ni v naravi moških (in nezanimanja za materialno preživetje družine), saj tudi tu ne prevzame odgovornosti zase, namesto njega jo prevzemate vi, ki se trudite preživeti celo družino. Tudi o tem se bosta morala pogovoriti, saj je odgovornost obeh, da skrbita za družino, se trudita in podpirata. Zaupajte si in sledite sebi ter resnici, ki vselej osvobaja in prinese odgovore za naprej. Srečno.
Res je, kar navaja gospa Barbara – če si z nekom deliš vse, potem je samo po sebi umevno, da ni prostora za takšne in drugačne skrivalnice.
Že dejstvo, da je tvoj parnter nezaposlen pove veliko – ne sprejema nobene odgovornosti za vajin odnos.Če kdo hoče dobiti delo, se oprime vsega, kar je ponujeno ali pa se izobražuje.To, da ti plčauješ položnice, ker je on nezaposlen, do neke mere razumem, a odkod mu denar za visenje po barih in nočno življenje? Možnost, da je doživljal zlorabe v otroštvu ga ne razrešuje odgovornosti za svoje in vajino skupno življenje. Dejstvo, da je nezaposlen, mu kvečjemu omogoča, da se predaja svojim odvisnostim in s tem zapravlja možnost za človeka dostojno življenje. Z vsakim dnem, ko si o tem tiho, tudi sama posredno vplivaš na slabšanje svoje situacije, saj je ves tvoj trud in “razumevanje” njega kaplja v morje. e ne boš ukrepala, boš fizično ali psihično zbolela in tedaj še sama več ne boš vedela, kako je sploh do vsega prišlo. Za začetek si vzemi v roke kakšno knjigo, ki te bo okrepila za konkreten razgovor s partnerjem – npr. Na pomoč, moj moški je fantek…
Zavedaj se, da je škoda vsakega tvojega dneva, ki ga tako tiho prenašaš. V takih in drugačnih niansah je veliko moških podobnih tvojemu, tudi če niso nezaposleni, a od vsake ženske je odvisno, kje si bo postavila mejo in ceno. Začni več energije vlagati v sebe in manj v prenašanje tega nevzdržnega odnosa in rezultat ne bo izostal.
Jaz po 15-tih letih zakona šele spoznavam s kom sem živela vsa leta in ne morem verjeti,da tega nisem nikoli opazila. Res pa je,da sva menjala turnuse zaradi varstva otrok in da je moje troizmensko delo in njegovi celodnevni turnusi pripomoglo k temu,da sva se videvala dolgo let samo za vikende ali ob večerih.
A vseeno.Bil je skrben oče. Dober mož vsa leta. Seveda sva imela krize. Kdo pa jih nima. A vedno je skuhal,pospravil, šli smo na dopust,izlete, ob vikendih najine večerje v dvoje,druženje z prijatelji. Bilo je vsega.
V podrobnosti ne bom šla. A naj začnem pri bistvu. Po toliko letih pa izvem za prostitutke, veze – izlete,večerje. Sedaj čas ni problem in začela sem opažat določene stvari.Malenkosti. Ampak sem. In sem začela brskat. Pa sem si od začetka rekla,nora ženska,kaj ti je? Zakaj brskaš?A veste – tisto občutek ko nekaj slutiš a je vse prelepo v tvojem življenju,da bi kaj takega bilo res.In našla marsikaj. Že dolgo to počne. So še stari maili. S tem,da o meni slabo po majlih piše ženska , ki me nikoli v življenju ni spoznala ali me videla. Bi lahko obrazložila kako in na kakšen način – seveda so samo besede – a jaz se jih bojim. Morda samo malenskot,ko reče , da mu je žena brskala po telefonu in se dotična začne razburjat, zakaj mu jemljem pravico do zasebnosti in naj me malo vzame v roke.:-((( Pa telefona nikoli prej in niti zdaj v tej situaciji nisem preverjala – sem šla v drug način – on si s tem verjetno omeji klice. Ne ve še – da sem kaj našla ali prebrala. Ponoči me včasih preganjajo more v sanjah , čez dan se peljem z avtomobilom iz službe in se mi vlijejo solze da komaj vidim na cesto in iz mene v varnem zavetju avtomobila včasih pride grozen krik globoko iz ranjene duše. Umiram počasi v sebi. In premišljujem , zakaj? Zakaj to počne in je počel? Opazujem ga čez dan.Nežen,skrben,pozoren – skrbi zame in za otroka in če ne bi našla kar sem našla,temveč bi mi kdo povedal,bi mu rekla,da je nor.
Jaz pa masko komaj še držim skupaj. Nisem mu še povedala.In opazujem .
Ne ve,da sem cel mesec včasih ob večerih sedla v avto,se odpeljala v gozd in tam kjer me nihče ni videl in slišal tulila na ves glas.
Moje življenje se je razbilo v en velik NIČ.:-(((((
Ker ne morem verjeti,da zna tako dobro igrati. To kar berem in to kar vidim,sta dve različni osebi.
In zdaj me čaka pobiranje nečesa,kar naj bi bilo moje življenje.:-((((
Jaz pa ne bom zmogla.Že zdaj sem nekdo , ki mu je od bolečine umrla duša.
Spoštovana gospa,
zelo podoben odgovor bi vam dala, kot sem ga navedla “gozdni jasi” 09.04.09.
Odločite se in nekaj naredite s svojim življenjem. Dokler molčite, vaš mož zagotovo ne more vedeti, kaj preživljate, doživljate in kako se počutite ob vsem, kar ste odkrili o njem (za svoje vedenje je odgovoren sam, samo resnica ga lahko ustavi). Na vrsti je torej čimprejšnji pogovor in soočenje z resnico. Šele po tem boste vedeli, kam naprej v življenju, kaj narediti, kako se odločiti. Marsikateri odgovor boste šele dobili. S samouničevanjem, s tihim notranjim trpljenjem bo stiska v vajinem odnosu ostajala še naprej. Morda razmišljate, “saj bi lahko vedel”, a kako, ko je vajin odnos že dolgo čas precej odtujen in poln bolečine? Nekdo bo moral začeti in vaša odgovornost je, da si življenje uredite drugače, boljše, lažje. Žal se nikomur ne morete pritožiti za vse breme in težave, ki jih trenutno čutite, saj imate moč, da o njih z možem na glas spregovorite (le da tega trenutno morda ne verjamete, da je možno). Šele ko bosta začela razčiščevati vajine težave, kar vsekakor ne bo lahko, boste marsikaj razumeli oz. začeli drugače razmišljati. Verjamem, da vam ni lahko ostajati v čistem obupu, nemoči in razočaranju, a vseeno vi lahko naredite korak ven iz tega. Če vam bo pretežko, ne odlašajte in si poiščite za oporo zakonskega terapevta. Najbolj vam bo hvaležen vaš otrok, kateremu je starš zaradi svoje stiske najmanj lahko čustveno na razpolago. Najprej poskrbite zase.
Močno verjamem, da vam uspe. Vse lepo vam želim.