…v postelji pa slabo…
eno vprašanje..s fantom sva stara 29 let,skupaj 6 let in ta mesec sva se poročila. imava res krasno zvezo, dobro mero humorja in nasploh vse štima.
no razen v postelji…..moj fant, pardon mož, noče sexat. no vsaj ne tako pogosto kot bi želela jaz. se mi zdi da enkrat na teden ni veliko (toliko si želim jaz). njemu pa ni…in pol sexava 1 krat na mesec kar je meni odločno premalo. in pol ko pride do tega se imava OBA full fajn in se tudi moj fant sprašuje zakaj ne sexava večkrat…ne vem, pravi da ni nič narobe jaz pa se včasih počutim totalno zavrnjeno in nesexi.
še kdo podobne izkušnje oz. mnenja?!
Vsak stik z moškim postavi pod vprašanj temeljno žensko indentiteto in verjamem da je lahko zastrašujoč in nevaren. Najgloblji mehanizmi v odnosu do moških pa se odražajo na področju spolnosti saj gre za tisto področje intimnega življenja na katerem sta moški in ženska najbolj izpostavljena ker se namreč ravno na tem področju najbolj razlikujeta. Moški vstopa v intimni odnos z željo, da bi našel nov nadomestek za idealno mamo in da bi se v tem končno ločil od svoje mame. Vi pa nosite v sebi željo, da bi mož za vas poskrbel, vas zaščitil. Ravno te najgloblje želje se v intimnem odnosu izkažejo za nemogoče in takrat se oba partnerja zatečeta k obrambnim mehanizmom. Vaš mož zadržanost v spolnosti doživlja bolj na ravni želje medtem, ko vas začnejo prepravljati čustva krivde, tesnobe, strahu in neprivlačnosti. Ko se vi zatečete v igro moške nečimrnosti, se umikante v nemoč in ko končno celo zaigrate nemoč, še močneje do sebe začutite prezir in gnus. V sebi boste kot ženska za vedno ohranili del nežnosti in topline in ob tem pogrešali to navezanost, saj je vam mož ne more dati oziroma nadomestiti. Ključnega pomena je da oba sprejmeta odgovornost za svoja čutenja, doživljanja, dejanja in razmišljanja, kajti ostanki preteklosti ne zaprejo sedanjosti ampak proizvedejo modele sedanjosti. Spolnost predstvalja iskanje, predajo in podaritev, ˝˝ali boš tukaj in na kakšen način˝˝. Ni vseeno kdo je tisti ki se odziva na vašo ranljivost in napačno je razložiti si spolnost zgolj v relaciji potrebe po odnosnosti, ker spolnost sama na sebi nikoli ne more dati pomena ampak v spolnosti iščemo in najdemo pomen drugega, ki je z nami v varnem naročju. In kakšno je moje sporočilo vam. Odkrito spregovorite o svojih čutenjih, o vzdušju ki vlada med vami in vašim možem, ljubljenosti, hotenosti in predvsem o strahu. Saj se tudi vi na koncu vašega pisma sprašujete˝˝ali sem še privlačna˝˝. Resnično vam želim, da bi našla dostop drug do drugega.
Lep pozdrav in vse dobro!
Romana Žitko spec. Zakonske in družinske terapije
Zakonski in družinski Inštitut Novo mesto
Kapiteljska ulica 2
8000 Novo mesto
Draga ROmana, prebrala sem vaš odgovor. Zanimal me je, ker sem jaz na istem. Jaz dobro vem, da je za vsa nesoglasja nujen in potreben pogovor. Toda če to ve le eden od partnerjev, je vse zaman. Mene se moj mož ni dotaknil že 8 let, pa v tem času še vedno nisem zvedela, zakaj. Ko sprožim to temo, pa četudi na najbolj nežen način, naletim na zid. V ta zid sem butala že neštetokrat in kaj so ugotovitve po vsem tem času: zid je ostal cel, jaz pa imam razbito glavo! Torej, nisem vredna niti odgovora.
Lep pozdrav!
Kot žena se večkrat polglasno sprašujete, zakaj ste še vedno z njim, saj je popolnoma nemogoče. Stanje je resnično nevzdržno in razdiralno. Samo sebe ste začela prezirati in se v žalosti in osamljenosti spraševati, zakaj takšna krutost, ki oba spravlja v obup. Globoko v sebi pa se prezirate in to je do vas krivica. Že majhen otrok hitro prepozna, kdaj se starši za njega zanimajo, ga poslušajo v njegovih čutenjih, željah in potrebah in kdaj tega ne zmorejo, nočejo ali pa ga celo grobo zavračajo in zlorabljajo. Tako kot otrok tudi vi budno pazite na vsak možev vzgib in ob tem nemočno upate, da vas bo nekoč slišal in razumel. Obenem pa doživljate sebe kot grdo saj je možev odziv v vas pustil čutenja nespoštovanja, sramu, gnusa, razvrednotenja in globoke zavrženosti. Žalost in sram so čutenja, ki so vam bila na zelo krut način vsiljena v tem odnosu. Potrebno bo veliko truda da boste postavili razmejitve in ob tem izgradili svojo ženskost ob vseh neizjokanih solzah kajti to je trplenje in bolečina. Za čustveno stanje vašega moža niste vi v ničemer odgovorni, še manj krivi. Vaša potrepežljivost in z njo povezano trpljenje z vso krutostjo podaljšuje vašo agonijo kar je krivica od vas. Človeška čustva so sicer zelo močna in večkrat neustvaljiva a nikakor niso neobvladljiva in jih lahko nadzorujemo, predvsem pa lahko nadzorujemo dejanja in odzive, ki izhajajo iz teh čutenj. S svojo bolečino, ki vas je pripeljala na rob, pa vedite da niste sami. Če želite se lahko obrnete na Frančiškanski družinski inštitut (01 200 67 60) kjer za vas in vašega moža ostaja varen prostor podelitve vseh bolečin.
Lep pozdrav in vse dobro!
Romana Žitko spec. ZDT
Zakonski in družinski Inštitut Novo mesto
Kapiteljska ulica 2
8000 Novo mesto
Sem že mislila da se to dogaja samo pri naju.
Jaz imam 24 let, mož 30, poročena 3 leta. Od začetka sva tudi midva imela odnose enkrat mesecno, kar meni ni bilo dovolj. Po dveh letih sva imela “tihi dogovor” ( o tem se nisva pogovarjala, ampak sva se z dejanji dogovorila ), da se 14 dni on posveti meni, 14 dni jaz njemu. Danes živiva zadovoljna oba.
Z vsem spoštovanjem ga. Romana Žitko, ampak….
Bolj ko berem vaše odgovore, bolj se mi zdijo “kr neki..”
Tista izjava, da se moški spusti v intimni odnos, da bi našel nov nadomestek za svojo idealno mater…….Dajte no! Morda odnos, ne pa INTIMNI odnos.
Sploh so pa vaši odgovori filozofiranje in reklama za vaš Inštitut. V nobenem izmed vaših odgovorov nisem našel niti namiga, kaj šele konkretne pomoči pri težavah, ki jih imajo uporabniki tega foruma.
Lep pozdrav!