V dilemi
Pozdravljeni!
Imam problem glede fanta in zveze, v kateri sem.
S fantom se imava lepo, vendar pa vseeno ne vem, pri čem sem in sem zmedena.
Začele so me motiti stvari, katere so me motile že prej pa sva se zmenila, da ne bo več, pa še kar isto. Se pravi en mesec po dogovoru je zatišje, potem pa spet njegove napake, ki mene strašansko motijo.
Rekla sem mu, da si želim, da bi imel več časa zame, pa mi je obljubil, da se bo potrudil, da sem mu na prvem mestu in da bo vse naredil za to, da bom jaz srečna. Seveda je ostalo samo pri besedah.
Je res, da ima fant poleg službe ki je nima vsak dan, še treninge. Vendar sem mnenja, da se vse zmore uskladiti, če se hoče.
Ko sem mu omenila, da si želim več pozornosti, da bi se tudi videla večkrat tedensko, se je v večini primerov branil na vse pretege in mi ni ustregel.
Naj povem, da se vidiva 1x na teden… Saj to še ni tak problem. Mene moti predvsem to, da me ne razume in da tudi takrat, ko bi si lahko vzel frej in se kaki nebistveni stvari odpovedal in odrekel, on ne reče ne in mene da na zadnje mesto. Da ne bo pomote… tudi jaz delam in hodim na faks, pa vseeno si vzamem čas za kakšen sms in za to, da sva čez vikende skupaj. Pri njemu pa nikoli nisem za ziher, ali bo imel lahko čas zame čez vikend ali ne, in to me ubija. Sem oseba, ki rabi zanesljivega fanta in trdno zvezo, da se lahko zanesem nanj, ko ga rabim, in da si pač vzame čas tudi zame.
Skupaj sva 4 mesece, in so že taki problemi. Kaj šele bo, se sprašujem, če je že zdaj tako nedosegljiv.
Pravi, da me ljubi, da sem mu vse, po drugi strani pa mi njegova dejanja pričajo drugo zgodbo. Ne vem več, kaj naj si mislim. Naveličana sem popuščanja, čakanja, razumevanja..medtem ko pa jaz ne dobim tega, kar si želim – njega.
Naj omenim še, da sem imela nekakšne sitnosti glede njegove stare mame in njegove mame.
Pol leta nazaj je zgubil očeta, na katerega je bil zelo navezan, sedaj je ostal praktično edini dedec pri bajti. Skupaj živi še z mamo, sestro in staro mamo.
Ko sva začela, je bilo na začetku vse v redu in so me vse tri babnice lepo sprejele, potem pa se je začelo šikaniranje. Veliko sem bila pri njem in to je šlo njegovi mami zelo v nos. Kasneje, kot bom omenila, tudi stari mami. Mama njegova je njemu rekla, da samo sexava v sobi, mene je to zelo prizadelo. Nekega dne je prišla v sobo in me začela zasliševat, zakaj nisva pri meni, in rekla, da sem občutljiva (čeprav se je ona zjokala … ne vem zakaj …).Jaz sem fantu rekla, da imam majceno stanovanje, v katerem živiva moja mami in jaz in ni možnosti, da bi bila pri meni. Ona tega ne razume in ji gre v nos, ker sva vsak vikend pri njemu (od petka do nedelje). Pri njemu velikokrat skuhava, pomagava pri gospodinjskih opravilih, tako da ne posedava v tri dan. Ne razumem, zakaj ji gre toliko v nos, če sva skupaj pri njemu, ker pri meni ni možnosti, da bi bila. On živi namreč v hiši in je več prostora, tudi večjo sobo ima. Občutek imam kot da me ne mara njegova mami.
Potem pa je na to idejo prišla še njegova stara mama, ki živi en štuk nižje. Prišla je do naju v sobo (ko sva hotela nabirat gobe:)) in rekla, da se ji ne zdi fer, da sva vedno pri njemu… Moj je seveda ven padel, ker smo se mi o tem že vse pogovorili prej… Sedaj pa mene bega, kako je stara mama vedela o tem. Lahko sklepam, da ji je mami povedala,kar pa se meni ne zdi lepo, da govori najine osebne stvari nekomu, ki se ga ne tiče. V glavnem …ne razumem ničesar več.
Jaz bi samo rada bila z njim..da bi imel čas zame in da ne bi se nobeden vtikal. Kaj naj naredim ??
Hvala za vaše odzive in lep pozdrav!
Spoštovana Alexx!
Verjamem, da ste malo zmedeni v tej zgodbi. Po eni strani naj bi bili še polni hormonov zaljubljenosti (po komaj 4 mesecih zveze bi lahko še bili…) in želja biti čim več skupaj. Po drugi strani pa se vam nalagajo grenka razočaranja in namesto skozi »rožnata očala« znate pogledati položaj tudi skozi »realna očala« in imate občutek, da se vam godi krivica. Slutite in veste, da če bodo šle stvari tako naprej, to ne bo zgodba z obojestransko srečnim koncem.
Pravite, da ne razumete ničesar v tej vaši zgodbi, a jaz mislim, da vi stvari zelo dobro razumete, saj ste jih opisali, in to čisto tako, kot so. In tudi čutite zelo dobro – in prav! Ne vem, če potrebujete kaj veliko usmerjanja – samo sledite svojim opažanjem in občutkom. Vzemite jih zares. Ni pomembno, kaj kdo reče, pomembno je, ali te svoje besede podpre z dejanji … Ali se vam njegove besede »podprejo« tudi z občutki, ki so posledica dejanj?
Mislim, da ste si vse odgovore že napisali sami: »Skupaj sva 4 mesece in so že taki problemi, kaj šele bo, se sprašujem, če je že zdaj tako nedosegljiv. Pravi, da me ljubi, da sem mu vse, po drugi strani pa mi njegova dejanja pričajo drugo zgodbo. /…/ Naveličana sem popuščanja, čakanja, razumevanja..medtem ko pa jaz ne dobim tega, kar si želim – njega. /…/ Mene moti predvsem to, da me ne razume in da tudi takrat, ko bi si lahko vzel frej in se kaki nebistveni stvari odpovedal in odrekel, on ne reče ne in mene da na zadnje mesto.«
Po štirih mesecih ste torej na tej točki? Kaj pričakujete? Bo šlo na bolje? Kako? Kaj sta že naredila za to? Kaj še lahko naredite oz. kaj lahko naredita skupaj (sami namreč ne morete bistveno popraviti odnosa)? Ste mu že zelo natančno povedali, kaj si želite in ob čem vi sploh dobite občutek, da vas ima rad? Skupaj preberita knjigo Pet jezikov ljubezni – ker zelo očitno ne govorita istega jezika ljubezni! Kako vidite vajin odnos čez 1 leto? Čez 5 ali 10 let, če partner ne bo želel narediti nobene spremembe? Ali ste pripravljeni na tako životarjenje in čustveno podhranjenost?
Mislim, da je ta odnos predvsem priložnost za vas – da sebi postavite lastno vrednost in ceno, pod katero se niste pripravljeni »prodati«. Verjetno je to preizkušnja za vas, ker ne vem, če ste vajeni razmišljati na način – kaj si pa jaz res zaslužim oz. za čem sem pripravljena tudi stati in (in morda zaradi tega tudi kdaj kaj izgubiti). Vendar verjamem, da zmorete iti tudi čez to življenjsko lekcijo in se iz nje naučiti nekaj bistvenega o sebi in tem, kakšen odnos zares pričakujete. Ali v resnici globoko v sebi verjamete, da si zaslužite moškega, ki je pozoren, ljubeč, ki se vam posveča dovolj, ki vas postavi na prvo mesto? Ki vas poleg tega še razume? Kaj bi se zgodilo, če bi vaš partner res tak postal?
Glede partnerjeve mame in babice pa bi rekla samo to: partner je tisti, ki mora poskrbeti za to, da imata vidva (tudi čustveno) varen prostor za zmenke. Če sta se tako dogovorila in se je on dogovoril tudi s svojimi, potem naj bi bila tam »varna«. Kar pomeni, da vam nihče ne bi smel očitati vaše prisotnosti in metati nekih stvari pod nos… Verjamem pa, da je razočaranje z vaše strani veliko, saj ste se potrudili in vlagali tudi v odnos z njegovimi (pomoč v gospodinjstvu ipd.). Vendar ne vem, če jih vi lahko spremenite – saj je občutek, da te ženske izhajajo iz svojih lastnih ran in predstav, kako naj bi zgledalo življenje njihovega sina oz. vnuka in nimajo z vami prav veliko. Na vas/vama je samo to, da se odločita, ali želita v takih okoliščinah tam biti ali pa se bosta umaknila tudi za zmenek kam drugam… Na vas osebno pa, da si rečete – da njihove težave z vajinim bivanjem niso vaš problem, če sta to vidva s partnerjem med sabo rešila. Je pa to brez dvoma naporna situacija in na dolgi rok verjetno nevzdržna, sploh če sta se kdaj poigravala z idejo, da bi se vi preselili k njemu… Vendar drugih spremeniti ne morete proti njihovi volji – ne partnerja, ne njegovih!
Pogumno poglejte resnici v oči in si postavite »vrednost«, kot vam pritiče! Šele potem vas bodo tudi drugi začeli tako obravnavati! Srečno!
Najlepša hvala za odgovor,
pozabila sem omenit da sem jaz stara 24 on pa 23,jaz sem zanj prva resna punca,meni on ni prvi.
S prejšnjim fantom sva živela že skupaj in točno vem kako to poteka.
Mogoče iz tega lahko potegnem ven da nima izkušenj ravno in ne ve kako naj se sooči s tem.
Pogovorila sem se z njim in mu omenila da je na njemu da me razume in da naj se pobriga za to da bova več skupaj in da ni moja krivda da njegova mami ne dovoli da sva pri njemu dva dneva v tednu (med vikendi).
Njegov odziv na to je bil presenetljiv.Nisem pričakovala da me bo razumel in mi poskušal ugajati,ponavadi sva se skregala in nič nisva rešila.
Tudi on pravi da se strinja s tem in da bo naredu vse kar je v njegovi moči.
Omenil je da bi lahko nekoč enkrat ko bi bila finančno stabilna živet v stanovanje njgove matere (meni to nekako ni ravno všeč ker je le stanovanje od njegove mame..) samo da zdaj pa pač bova mogla nekako drugače.
Moti me edino to da me sprašuje kako naj reši zdevo za kratek čas?! kaj nima možganov ali kaj?! povedala sem mu da je mogoče hotel ali kakšna soba za celo noč kdaj pa kdaj lahko rešitev – on pravi da ni banka finančna.Malo me je užalil s to miselnostjo.
Jaz si želim smao preživeti mirno noč z njim objeta in se zbuditi z njim objeta,nič drugega.
S tem ko sem omenila da sem stara 24 let (niso visoka leta res ne) sem hotela omenit da si počasi želim ustvarit družino in se preselit z nekom na svoje.
Seveda ko bodo finance,čas pa jaz mislim da je že tak..sem začutila da sem pripravljena na ta podvig.
Tudi on je istega mnenja..samo imam občutek da mi to samo obljublja in govori da “bo mir v bajti”-nevem .
Zelo je težko.Imava možnost biti pri njemu pa na žalost njegova mami ne dovoli da sva pri njemu čez vikend,po eni strani razumem saj je ona gazda tam je njeno gospodinjstvo, spet po drugi strani pa sem zgrožena ker je tako malenkostna in ne razume tudi sina da ima punco s katero želi biti skupaj,pa ne cel teden ker sva samo čez vikend skupaj pri njmeu bila.
Ne bi rada končala z njim ker ga imam zelo rada,drugače se super razumeva,spoštujeva in vse,smao ta problem se mi zdi nerešljiv.Kaj naj naredim?
Pogovoril se je tudi s svojo mamo..katera mu je rekla da plačava za stroške ko sem pri njemu (od petka do nedelje).?!
Te stroške je navedla za vodo in elektriko.Meni se to zdi neumno.Lahko bi rekla da si kupujeva svojo hrano ne pa stroške za elektriko ker tako ali tako nimava svoje kuhinje niti wcja,samo soba .Čudno…kaj naj si mislim?!
Vaše mnenje mi je odprlo oči in najlepša hvala !
lep dna še naprej
