Zanima me koliko časa po rojstvu otroka z pp je možno vložiti tožbo na sodišču zaradi hude malomarnosti pri “zdravljenju” in posledično hudih poškodb pri otroku (CP 5. stopnja).

Spoštovani,
podajamo odgovor na Vaše vprašanje:

Zastaranje kazenskega pregona
Glede na to, da navajate malomarnost pri zdravljenju, domnevamo, da se Vaše vprašanje nanaša na zastaranje kazenskega pregona kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja. Sedaj veljaven Kazenski zakonik (Ur. l. RS, št. 55/2008 z dne 28.5.2008 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: KZ-1) in pred njim veljaven Kazenski zakonik (Ur.l. RS, št. 63/1994 z dne 10.1994 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: KZ) določata zastaralne roke v odvisnosti od vrste in dolžine kazenske sankcije. Kazenske sankcije pa so za vsako kaznivo dejanje določene posebej.
Kateri kazenski zakonik uporabiti v konkretnem primeru je odvisno od tega, kdaj je bilo kaznivo dejanje storjeno. Saj se časovna veljavnost kazenskega zakonika, ki se uporabi za storilca kaznivega dejanja, določa glede na čas storitve kaznivega dejanja. Tako Kazenski zakonik (Ur. l. RS, št. 55/2008 z dne 28.5.2008 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: KZ-1) v 7. členu določa, da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja. To pa zajema tudi vprašanje zastaranja kazenskega pregona. Glede časa storitve kaznivega dejanja KZ-1 v 18. členu določa, da je kaznivo dejanje storjeno takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj nastane posledica.
Tek zastaralnega roka določata 11. člen KZ in 91. člen KZ-1. V skladu z navedenima določbama se zastaranje kazenskega pregona začne tistega dne, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno

Če je bilo kaznivo dejanje storjeno pred uveljavitvijo KZ-1, torej pred 1.11.2008, se uporabi pred tem veljaven KZ. Če pa je bilo storjeno po uveljavitvi KZ-1, od 1.11.2008, se uporabi KZ-1.
Ker nimamo podatka o času storitve kaznivega dejanja, od katerega je odvisna uporaba kazenskega zakonika, v odgovoru navajamo obe možnosti:

1.) Kaznivo dejanje je bilo storjeno pred 1.11.2008 – uporabi se KZ
Glede kaznivega zdravljenja malomarnega zdravljenja je v 190. členu KZ določeno, da zdravnik, ki pri opravljanju zdravniške dejavnosti iz malomarnosti ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke in tako povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje, se kaznuje z zaporom do enega leta. Enako se kaznuje drug zdravstveni delavec, ki pri svoji zdravstveni dejavnosti iz malomarnosti ravna v nasprotju s pravili zdravstvene stroke in tako povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje.
Zastaralni rok je določen v 111. členu KZ in določa, da v kolikor v tem zakoniku ni drugače določeno, kazenski pregon ni več dovoljen po preteku dveh let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor do enega leta ali denarna kazen.
Navedena določba je bila z novelo KZ-A (Ur.l. RS,št. 23/1999) spremenjena. Od uveljavitve te spremembe do uveljavitve KZ-1, to je od 23.4.1999 do 1.11.2008, je veljal triletni zastaralni rok za kazenski pregon kaznivih dejanj, za katera se sme po zakonu izreči zapor do enega leta in ne več dvoletni kot pred tem.
V primeru, da je bilo kaznivo dejanje storjeno pred 1.11.2008, je kazenski pregon kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja do danes že zastaral.

2.) Kaznivo dejanje je bilo storjeno od 1.11.2008 naprej – uporabi se KZ-1
V 179. členu je določeno kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravilske dejavnosti. Zdravnik, ki pri opravljanju zdravniške dejavnosti iz malomarnosti ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke in tako povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje, se kaznuje z zaporom do treh let. Enako se kaznuje zdravstveni delavec, ki pri svoji zdravstveni dejavnosti ravna v nasprotju s pravili stroke, pa pri tem povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje.
Relevantna določba, ki določa zastaranje kazenskega pregona kaznivega dejanja iz 179. člena KZ-1, je 4. točka 1. odstavka 90. člena. Navedena določba določa, da če ni v tem zakoniku drugače določeno, kazenski pregon ni več dovoljen, če je poteklo deset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto.
V primeru, da je bilo kaznivo dejanje storjeno po 1.11.2008, kazenski pregon kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja v skladu s 179. členom KZ-1 do danes še ni zastaral.

Zastaranje odškodninskih terjatev
Zastaralne roke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti določa Obligacijski zakonik (Ur.l. RS, št. 83/2001 z dne 11.10.2001 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: OZ).
V skladu s 1. odstavkom 352. člena OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Nadalje je v 2. odstavku tega člena določeno, da ta terjatev v vsakem primeru zastara v petih letih, odkar je škoda nastala.
Poseben zastaralni rok OZ določa za odškodninske zahtevke proti odgovorni osebi, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem. 353. člen OZ določa, da če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, za kazenski pregon pa je predpisan daljši zastaralni rok, zastara odškodninski zahtevek proti odgovorni osebi, ko izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona.
To pomeni, da če je bilo kaznivo dejanje storjeno po 1.11.2008 in je s tem kaznivim dejanjem nastala škoda, tudi odškodninski zahtevek proti odgovorni osebi do danes še ni zastaral.

Za morebitna dodatna vprašanja smo Vam še vedno na voljo.

Odgovor pripravila:
Jožica Ficko
članica Skupine za pomoč staršem bolnih otrok