ustno ocenjevanje znanja
Zdravo!
Zanima me, kako ve uspete objektivno oceniti otroka pri ustnem ocenjevanju znanja. Sama poučujem matematiko, lahko pa mi pomagate tudi učiteljice drugih predmetov.
Ali si vprašanja pripravite vnaprej, si zraven točkujete, na koncu izračunate procent in imate oceno, ali pogledate učenčevo odgovarjanje kot celoto in ocenite.
Zanima me tudi, ali smem pri ustnem ocenjevanju kot eno od vprašanj upoštevati, koliko ima učenec rešen delovni zvezek (iz njega dajem domačo nalogo).
Če ti bo kaj pomagalo…
a) Merila za ocenjevanje znanja
nezadostno (1) Kljub individualni pomoči ne obvlada temeljnega nivoja znanja. Večine nalog ni sposoben rešiti samostojno. Pri delu je površen, njegovi zapisi so neurejeni, pri urah redko sodeluje. Pri praktičnih veščinah je nespreten.
zadostno (2) Obvlada temeljni nivo znanja, vendar je pri reševanju premalo samostojen. Naredi veliko napak, vendar se jih ob individualni pomoči zaveda in jih zna popraviti. Samostojno reši le najbolj preproste naloge. Pri praktičnih veščinah je manj spreten. Izdelki so oblikovani pomanjkljivo.
dobro (3) Dobro obvlada temeljni nivo znanja. Pri nalogah se ponavljajo napake, ki so standardne za učenca s to razvojno stopnjo. Pri praktičnih veščinah je dokaj spreten. Izdelki so oblikovani v skladu z učiteljevimi zahtevami.
prav dobro (4) Dobro obvlada temeljni nivo znanja, ki ga zna tudi razširiti. Dojema bistvo pojmov in ima utrjeno znanje brez vrzeli. Pri delu je dokaj samostojen. Pri praktičnih veščinah je spreten. Napake so redke in manj pomembne, rešitve so pregledne in natančne.
odlično(5) Zelo dobro obvlada temeljni nivo znanja, in dobro obvlada razširjen nivo. Napake se pojavljajo le pri zahtevnejših nalogah. Pri delu je samostojen, išče pa tudi drugačne poti do rešitev. Izdelki so izvirni, pregledni in natančni. Pri praktičnih veščinah je zelo spreten in ustvarjalen.
b)
Ustno ocenjujem praviloma nenapovedano (razen učencev s statusom športnika, kulturnika, z IP,…). Ob težavah pri izvajanju se pogovorim z učenci in se odločimo za obliko ocenjevanja. Vsak učenec ima v vsakem konferenčnem obdobju vsaj eno oceno pridobljeno na osnovi ustnega ocenjevanja.
Vsak učenec dobi 5 vprašanj, ki jih imam zapisane na listkih. Listek poljubno izberejo (povlečejo). Za vsak odgovor lahko dobi 0, ¼, ½, ¾ ali celo točko. Pri tem upoštevam, koliko pozna in razume pojme, jih utemeljuje in podpira s primeri, analizira z različnih vidikov, povezuje na nov način tudi kritično presoja. Upoštevam zgoraj zapisana merila.
Vprašanja na listih so praviloma zastavljena od lažjega k težjemu. Naloga velikokrat vsebuje štiri elemente.
Na začetku leta si učenci zapišejo kriterij za ustno spraševanje v zvezek:
0 – 1
nzd (1)
2, 2 ¼, 2 ½ zd(2)
2 ¾, 3, 3 ¼ ,3½ db(3)
3 ¾, 4, 4 ¼ pdb(4)
4 ½, 4 ¾, 5 odl(5)
Pri sestavi vprašanj upoštevam:
• 2 vprašanji iz minimalnih standardov znanja
• 2 vprašanji iz temeljnih standardov znanja
• 1 vprašanje iz zahtevnejših standardov znanja
Že več let delam tako in zdi se mi, da drugače sploh ne bi znala ocenjevati.
lp, neli
Ustno ocenjevanje je nenapovedano. To določilo pa si vsakdo razlaga drugače.
Nekateri jo striktno upoštevajo – pomeni, da ustno ocenjevanje znanja izvajajo kdaj koli in pri kateremkoli učencu. Nekateri pa določijo datum za ustno ocenjevanje, vendar ne napovejo, kdo bo ocenjen in kdo ne.
Zadeva je zrela za dilemo, saj učencem vseskozi tečnarimo, da morajo učno snov obvladati in da je kampanjsko učenje nezaželeno. Z napovedovanjem ustnega ocenjevanja pa delamo ravno to. Po drugi strani pa so učenci z nenapovedovanjem ocenjevanja pod nenehnim stresom, saj vsi vemo, da biti ocenjevan je stres.
Kaj menite ostali?
Jaz jim ustno ocenjevanje običajno napovem. Skupaj z učencem določiva datum. Če ga na ta dan ni v šoli, je lahko vprašan kadar koli. Natančno tudi vedo, da je napovedano spraševanje privilegij in pri meni v veljavi tako dolgo, dokler se držimo pravil ‘igre’, ki jih pojasnimo na začetku.
Zavedam se, da delno morda podpiram kampanjsko učenje. Hkrati jih pa poskušam navaditi na odgovornost, da usklajujejo svoje obveznosti, da se ne preobemenijo in podobno. Večini to lepo uspeva. Če se kdaj zalomi, mi vsaj teden pred datumom povedo in poskušamo določiti drugi datum. Težave so pa pri tistih, ki ne delajo sproti, a opažam, da je ob takem sistemu teh malo, tisti ponavadi na dogovorjeni datum poniknejo. Jaz sem za napovedano spraševanje, a da ima učitelj pri morebitnem zlorabljanju tega sistema možnost ustno ocenjevati tudi nenapovedano.
Jaz sem samo za napovedno ocenjevanje. Nikoli ne bom pozabila, kako sem se vse ure tresla in čakala ali bom vprašana ali ne. Takrat napovedano ocenjevanje sploh še ni obstajalo in nekateri učitelji so se prav izživljali nad nami. Jih še zdaj vidim, kako so listali po redovalnici, vmes škodoželjno in privoščljivo pogledovali po nas, pa spet malo naprej in malo nazaj po redovalnici, na koncu pa sploh niso nikogar vprašali. Takšen človek sploh ne bi smel biti učitelj. In tega ne želim nobenemu otroku. Zato naj bo ocenjevanje napovedano!
