usmerjanje otrok s posebnimi potrebami
Pozdravljeni!
Imam sina, ki hodi v drugi razred osnovne šole in me zanima kako je z usmerjanjem otrok s posebnimi potrebami in kateri otrok spada v skupino otrok s posebnimi potrebami?
Pri našem sinu smo že zelo zgodaj opažali, da ima težave z grafomotoriko in smo tudi v tej smeri že sami veliko delali. Ko je šel v prvi razred smo tudi njegovo učiteljico opozorili na njegovo težavo in dobili odgovor od nje, da je to opazila, da pa je na drugih področjih dober, težave z grafomotoriko bodo pa tudi z veliko vaje prešle.
Po koncu prvega razreda smo med počitnicami z otrokom tudi zelo veliko delali, ugotovili pa da je napredek v tej smeri, vendar še ne dovolj dober.
Ko je šel v drugi razred smo učiteljico na prvem roditeljskem sestanku prosili, če bi lahko sin dobil še kakšno strokovno pomoč s strani šole. Rekla je, da bo dala predlog socialni delavki, da nas bo potem ona poklicala na razgovor, ker nismo bili klicani na razgovor smo se sami oglasili pri socialni delavki in dobili odgovor, da je na šoli mobilna specialna pedagoginja, ki se samo ukvarja z otroci, ki imajo odločbo. Če bi želeli, da bi tudi njemu ponudila kakšno pomoč, moramo iti v postopek za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, da bi eventuelno dobil odločbo in potem bi bila možnost, da bi se tudi z njim ukvarjala.
Povedala nam še je, da je to dolgotrajen postopek in da če bi dobil odločbo, bi se z njim lahko začela ukvarjati naslednje šolsko leto.
Nad vsem tem ravnanjem šole smo zelo razučarani, ker mi smo se z otrokom resnično zelo veliko že ukvarjali in smo šolo samo prosili, če bi lahko z njihove strani dobili še kakšno strokovno pomoč ali mogoče samo strokovno usmeritev kako z otrokom delat naprej.
Z njihove strani pa odgovor, da delajo samo z otroci, ki imajo odločbo in tudi ne usmeritve ali iti v postopek za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
Sedaj smo v veliki dilemi kako narediti, da bo v dobro otroka?
Sedaj bi pa samo še na kratko opisala kakšne težave ima naš sin:
sin je levičar in ima predvem težave z fino grafomotoriko to pa pomeni:
– da ima težave z zapisom nekaterih črk (npr. S- vendar vedno doma to sproti zvadimo), lansko leto j imel z zapisom številke 2 in tudi to smo zvadili
– težav z orentacijo v prostoru nima (levo, desno, spodaj, zgoraj)
Za vsakršen koli odgovor bi Vam bila zelo hvaležna, ker resnično ne vemo kaj narediti.
Na koncu bi še samo to pripisala, da smo vedno kjer so bili težave tudi z sinom to zvadili, vendar smo mislili, če bi lahko še bila strani šole kakšna strokovna pomoč. Od sina sošolci, ki pa imajo kakršne koli učne težave (branje, računanje do 20 in podobno) pa so vključeni v dopolnilni pouk na šoli.
Tina,
razumem vaše razočaranje nad šolo. Res je, da bi vam lahko pomagali – če se malce pesniško izrazim – na tisoč in en način. Če ne drugače, da bi vas napotili v ustrezno institucijo. Najlažje pa je reči, da otrok potrebuje odločbo, da dobi pomoč ali da vi kot starši dobite kakšen namig, vaje, nasvet. Odločba je le del pomoči, ki jo otroku lahko nudi šola. Obstaja pa cela vrsta pomoči, ki jo lahko šola izvede brez odločbe (dodatni ali dopolni pouk, skupen dogovor o načinih, metodah … učiteljev pri določenem učencu). Velikokrat so – na žalost – vse te oblike odvisne od naravnanosti šole, razumevanja in pripravljenosti učiteljev…
Mobilna defektologinja najbrž prihaja na šolo od drugod – če prav razumem. Nekatere defektologinje poleg odločb delajo (svetujejo) tudi otrokom brez odločb. Obstaja tudi nek dogovorjen količnik (časovni normativ), ampak je vse odvisno od tega, koliko ur po odločbi ima defektologinja, kje je zaposlena (npr. prihaja od drugod)…. pa še od marsičesa. Kaj pa če se obrnete direktno na defektologinjo?
Vprašanje je, če vaš otrok potrebujejo odločbo (vse je odvisno kako velike so otrokove težave in kako ga ovirajo pri njegovem šolskem (in ne šolskem) delu.
Bolj kot odločbo v tem trenutku potrebuje bolj načrtovane vaje (pomoč), pa tudi ocenitev njegovih težav. Če so težave take narave, da ga ovirajo in ga bodo tudi v prihodnje, bo odločba dobrodošla. Vse je – kot sem napisala- odvisno od teže otrokovih težav.
Za odločbo boste tako ali tako potrebovali mnenje zunanjega strokovnjaka (ne defektologinje na šoli).
Da boste najprej ugotovili, kakšne težave ima vaš otrok in kako mu pomagati imate dve možnosti:
– da se obrnete direktno na defektologinjo
– poiščete pomoč zunaj šole (defektolog ali logoped, v ZD, Svetovalni center…)
Nič niste napisali, kako je vaš otrok sicer motorično spreten in ali ima kakšne težave v govoru?
Kako je spreten s prsti (rezanje, mečkanje, trganje papirja…)? Kako drži pisalo? Si je kot levičar »našel« svoj naklon zvezka?
Običajno sta fina in grafomotorika tesno povezani. Prav zato so pri grafomotoričnih težavah pomembne tudi vaje fine motorike (torej vaje, ki niso povezane samo s pisalom), npr.
– trganje, mečkanje papirja
– ožemanje krpe
– rezanje s škarjami
– zavijanje in odvijanje (matice na vijak, pokrova)
– delo s plastelinom, das maso ali slanim testom (valjanje, rezanje, oblikovanje kroglic….)
– prste igre – premikanje različnih prstov – biba leze
– delanje verižic (natikanje gumbov, narezanih slamic… najprej poskusite z žico, potem z vrvico
– in podobne vaje.
Levičarji običajno imajo tudi težave z orientacijo. Za osvajanje pojmov levo – desno (potem pa že zgoraj – spodaj, za – pred …. in ostale predloge) po potrebno veliko vaje. Mogoče bo vašemu sinko v pomoč kakšen namig (na levico npr. zapestnica), ki mu bo pomaga pri orientaciji. Črke, številke, ki jih mogoče še »preobrača« pa poleg pisanja utrjujte tudi s tipom (prepozna pravilno črko iz plastelina), z risanjem po hrbtu, z vizualnim razlikovanjem (na list napišete več črk, nekatere so obrnjene narobe – otrok mora poiskati pravilno zapisane) in podobno.
Nekateri strokovnjaki predlagajo tudi, da se smer pisave (torej od levo proti desni) pri otrocih, ki imajo težav z orientacijo upošteva tudi pri »nepisanih« aktivnostih, npr otrok najprej obleče levo nogavico, potem desno ali si najprej ščetka zobe na levi strani, potem na desni.
Upam, da sem odgovorila na vaše vprašanja. Če vas zanima še kaj, le vprašajte.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pošlji oblikovano (14-12-06 19:17)
Gospa Tina, če vam je do sedaj uspelo vam samim, da je otrok uspel osvojiti določene gibe, potem zaenkrat ne vidim, zakaj bi potreboval specialno obravnavo. Pravite, da je fina motorika edini problem z vašim fantom, ki pa ga sami lepo rešujete. (S fino motoriko se dejansko ukvarjajo specialni pedagogi in ne učitelji. Ti pa delajo z otrokom, če ima odločbo. Le takrat je njihovo delo sploh lahko plačano s strani ministrstva.)
Lp
Jana
Jana,
mogoče samo popravek: defektolog na šoli lahko dela tudi z otroci brez odločb – vednar je vse odvisno kako je njegovo delovno mesto sistematizirano in “pod kaj je nastavljen” kot svetovalni delavec ali kot izvajalec dodatne pomoči. Vsaj trenutno je tako.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pozdravljeni Petra!
Naš sin je levičar in kot sem že omenila in ima resnično samo težave z fino grafomotoriko. Težav z govorom nima sploh nobenih, omenili so celo da je na tem področju celo zelo dober. Zelo lepo se zna izražati, ima zelo dober spomin in se vsako pesmico ali podobno nauči brez problemov. Če mu narišem ravno črto na listu , gre zelo lepo s škarjami po tej ravni črti, ko reže, če mu naprimer rečem naj kaj nariše levo zgoraj ali mogoče desno spodaj in podobno to zna narediti. Pri pisanju pa so težave samo v tem, da črke niso lepo oblikovane, če se tako izrazim. Črk ne obrača in tudi pri zapisu dvomestnih številk nima težav, jih ne zamenjuje (npr. 25 število ali podobno zna zapisati pravilno). Pri risanju se kaže njegova težava v tem, da njegove risbice, niso tako dodelane, če se podomače izrazim. Pri barvanju je še v prvem razredu kaj šlo čez črto, sedaj pa tudi teh težav ni.
Resnično bi Vas lepo prosila, kaj mi svetujete, da bi bilo v dobro našega sina. Z mobilno pedagoginjo na njegovi šolo, sem tudi že včeraj stopila v kontakt in dobila odgovor, da ima vse ure zasedene in da na šoli izkljčno dela samo z otroci, ki imajo odločbo. Ali bi ji morda lahko predlagaka, če bi lahko s sinom delala in bi jo potem nagradili (proti plačilu)?
Lep pozdrav!
Zaskrbljena mamica
Draga Tina, naj podam samo mojo skromno mnenje in izkušnjo glede postopka usmerjanja.
Sami si močno prizadevate in trudite za napredovanje vašega sina in sklepam, da šolskim strokovnjakom to zadošča.
Za mojega sina (zdaj 7/9) sem šele konec maja sprožila postopek za usmerjanje, ker se je zgodilo tisto, česar se bojite tudi vi. Preprosto ni zmogel več slediti zahtevam predmetne stopnje. V nižjih razredih OŠ me pa nihče ni opozoril na dejstvo, da otrok kaže znake disleksije. Trudila sem se z njim po svojih najboljših moćeh (kar uspešno).
Šele v lanskem šolskem letu me je na možnost te motnje opozorila sinova profesorica slov. jezika, ki me je spodbudila, da vložim vlogo za postopek.
Imam pa tudi mlajšo hči, ki ji je pisanje in branje že od 1.r. nekaj samoumevnega in šele takrat sem dojela, da ima moj sin zelo zelo hude težave, ki se jih ne bo dalo nikdar odpraviti, ampak le omiliti.
Žal sem v sredini avgusta prejela odločbo z odgovorom, da se otroka ne usmeri, ampak se mu zagotovi induvidualni program. Boljše nekaj kot nič. Sem se pa na odločitev komisije pritožila in čakam na odgovor.
Med postopkom je sin opravil razgovore pri različnih strokovnjakih in testiranja, ki so pokazala, da ima disleksijo, vendar je komisija odločila (3 mnenja za usmerjanje, 1 mnenje proti), da ima sin pravico le do induv. programa, ki mu ga naj zagotovi šola. Razočarana sem bila nad odločitvijo in moje mnenje je, da otroci, ki jim je na voljo pomoč staršev in ki so dokaj uspešni, ponavadi ne dobijo odločbe. Najbolj pa sem bila razočarana nad nasvetom spec. predagofga, ki je bil prosti usmerjanju, in da naj sin 15 minut na dan na glas bere, pa bodo težave minile. Vsak, ki ve, kakšna motnja je disleksija, ve tudi to, da se na tako lahek način te motnje ne da odpraviti.
Ker se s sinom kar precej trudim in na srečo sprejema mojo pomoč in je pripravljen sodelovati, ima v letošnjem letu kar lepe ocene.
Vam pa, Tina svetujem, da vložite vlogo na Zavod za šolstvo za usmerjanje. Še prej se o vaši nameri pogovorite s strokovnjaki na šoli. Šola bo tako ali tako morala podati svoje mnenje na zahtevo komisije.
Postopek ni tako dolgotrajen, kot pravijo na šoli, je pa res, da se vam lahko zgodi, da boste zavrnjeni, še vedno pa obstaja možnost, da bo vaš sin na ta način prišel vsaj do induvidualnega programa.
Veliko sreče vam želim.
Katja,
z odločbo otrok dobi ustrezno pomoč, prilagoditve ali usmeritev v ustreznejši program. Z odločbo – če rečem po domače – otrok dobi določne pravice, ki jih mora šola, ustanova, pa tudi starši spoštovati in upoštevani.
Indivudalni program (imenovam tudi individualiziran program, ali IP) pa je program za otroka – torej, kaj se bo z njim delalo, kdo bo z njim delol, kakšni so cilji in podobno. Običajno se IP napiše, ko otrok dobi odločbo.
Upam, da je sedaj bolj jasno. Če pa ne, kar vprašajte.
Lep pozdrav in lep dan, Petra