Uničevanje polžev
Če nekateri mislite, da smo smešni in čudaški tisti, ki bi radi neškodljivo pregnali polže, in jih po drugi strani sami tako z veseljem solite, utapljate in zastrupljate, se vprašajte malo o svojem odnosu do živali, o hipokriziji le-tega! Vsakdo je “krut morilec” in nevemkaj, ko umori ljubko muco, ko pa enako ali še hujše delate z drugimi, manjšimi živalmi, ki so morda (na njihovo nesrečo) manj ljubke, pa je vse vredu ali kako? Če je človek dosleden in če vsaj malo čuti, če torej NE-UBIJA živali iz lastnega občutka, ne pa iz nekih pisanih pravil, ker se to pač “ne sme”, bi se do vseh živali moral vesti enako. Samo v premislek.
P.S. Še posebej zato, ker OBSTAJAJO načini, da se jih neškodljivo prežene – če na svojem vrtu posadite nekaj, kar jim ne ustreza (npr. timijan), se NE bodo vračali(!), ne pa, kot nas pri enem prejšnjih tem nekdo cinično “opozori”, da kako smo neumni – saj pregnani polži se bodo od soseda vendar vrnili k nam ob prvi priliki…
Ti lahko povem, da so meni polzi kljub oddaljenosti timijana le 10 cm stran pozrli vse sadike dalij. Do zdaj nisem proti njim se ukrenila nic, razen tega, da imam nove dalije v lonckih na zidu.
Pa mi ti povej, kako se jih da pregnat brez, da jih ubijes, ne bi rada sipala raznih strupov po vrtu. Predlagali so mi posipanje zagovine in pepela, vendar to v taksnem dezevnem vremenu ne pomaga.
Imaš premalo aromatičen timijan! 🙂
No, sorry, saj nočem nobenega napadat, samo utrnilo se mi je pač to razmišljanje, saj se mi zdi kruto tako ubijanje, in bi raje, če se da, ubrala kako drugo pot… – rastlin je pa najbrž še več takih, ki odganjajo nezaželjene živalce – ne vem na pamet, lahko pa se pozanimam ali pa tudi sami pobrskate po kakih internetnih straneh s to tematiko, če vas zanima.
Lp
Mislim, da je razlika ubijati mačke ali pa polže rdečkarje….Vsaka vrsta gleda na preživetje in tako gleda tudi človek- mačke nam niso nevarne, nam ne delajo škode in je glede na “naš seznam” ne uvrščamo me škodljivce…povsem drugače pa je s polži…in je tudi razlika ali nekdo polže ubija iz lastnega zadovoljstva ali pa zato, da mu ne bodo uničili vsega pridelka…sama nastavljam strup, prav tako škropim recimo uši, pa koloradskega hrošča ( no tega še nekaj časa pobiram s krompirja- če pa se preveč razpase: škropim)…žal je tako, da naravna sredstva večkrat ne pomagajo….
Meni se zdi, da je kruto samo tisto, ko se najdejo ljudje, ki ubijajo in mučijo živali samo zaradi lastnega zadovoljstva in ob tem res uživajo….
Maja strinjam se s teboj. Jaz imam timijan v lončkih okrog “nasada” jagod in do zdaj nisem imela problemov. Kar pa se tiče pripombe andreje* naj omenim samo to, pa ne me napast, ker ni mišljeno slabo. Mi imamo 3 odrasle mačke in zdaj na žalost samo še enega majhnega. In so pravi “uničevalci” vrta. Skačejo vsepovsod, kopljejo, se skrivajo in lovijo. Vem, boste rekli, pa zakaj jih nimaš v hiši in jih sploh pustiš na dvorišče. Zato, ker se mi zdijo tudi muce živali, ki rabijo tudi tekanje in lovenje na zraku, tako kot to dovolimo in privoščimo našim otrokom. Z mojim predlogom uporabe timijana nisem mislila nikomur vsiljevat svojega mnenja. Vsak naredi tisto, kar se mu zdi najbolje. Povedala sem samo, da je meni tako uspelo. Mislila sem, da je forum tu zato, da si med seboj povemo vsak svoje mnenje in si dovolimo izbiro, kaj bomo potem naredili, ne pa da se takoj napademo. Opažam, da se zadnje čase to dogaja na več ali manj vseh forumih in mi je milo rečeno otročje.
Vsem želim lep dan
Uh, maja, še dobro, da si falila temo o zatiranju krtov in voluharjev… (pri čemer so krti pri nas celo zaščiteni).
Jaz sem zdaj posejala timijan, malo pozno žal, bom pa zato vedela za drugo leto.
V kratkem bo pri založbi Erimas izšla knjiga o biovrtnarjenju – tam piše, če poenostavim, da je treba naravi pustiti posto pot… Uši bodo denimo požrle mravlje in druge žuželke in jih ni treba uničiti s pesticidom… Itd itd… Samo potrpljenje je treba imeti.
Pri nas polžov mrgoli, pobijamo jih pa ne, ker sta jim moja otroka zelo naklonjena in se sekirata, če ponesreči stopita na lazarja. Nesemo jih v grmovje. Požrli so mi solato in jagodo, očitno jim pa smrdi korenje oz. listje od korenja, ker jih na njem ni.
Zdravo,
občutek, da je tudi žival živo bitje in se ji ne sme škoditi, deluje samo dokler jih obravnavaš individualno. Čim pa jih je okoli tebe na stotine, se pojavi obrambni refleks. To je žal naravno. Kar zamislite si, da imate celo spalnico polno kač, stenic in pajkov in nobena naravna metoda ne pomaga.
Drug problem je biološki, vsako živo bitje ima potomcev potencialno tisočkrat več kot bi bilo treba, ker pač narava že upošteva, da jih bo bolj malo preživelo, bodisi zaradi vremenskih neprilik bodisi, ker so hrana drugim živalim. Če ne bi bilo tako, bi življenje na Zemlji kmalu izumrlo. Na naših vrtovih je pač žal tako, da ti polži praktično nimajo naravnih sovražnikov (žabe, večji polži, ježi, kače itd), edino kar jih drži v šahu je vreme, to pa je premalo, da se ne bi množili bolj kot je nam ljubo. Meni pa vseeno ni do tega da bi garala kot zmešana samo zato da mi bodo potem vso zelenjavo polži požrli. Letos smo solato 3x sejali, vsakič so jo polži požrli. Pri taki zemlji kot je naša ne samo da ti polži požrejo del pridelka, kje pa, požrejo ti vsega in potem nimaš nič.
Zato mi je bil še najbolj všeč nasvet, pobirati jih po dežju in jih kam daleč odnesti, težje je le, če nisi vsak dan na vrtu/njivi. Po temle zadnjem dežju sem jih nabrala za velikost cele otroške kanglice. Zgodaj spomladi, ko so ti polži še čisto majhni skriti neposredno v zemlji in jih niti videti ne moreš, pa vam povem, da brez Mesurola ne bi imeli čisto ničesar, še tako je včasih težko. Včasih zadošča en sam polž, da požre čisto vse sadike peteršilja, ne verjamete? Letos se nam je to zgodilo, polža pa smo našli v bližini, kaj mislite, da smo naredili z njim. Še en dokaz, da je požrešnost lahko smrtno nevarna….. Je pač tako, ali mi ali polži. In če upoštevam spoznanja biologije, se sprašujem zakaj bi se ravno mi morali umakniti polžem? Če malo karikiram, bi to konkretno pomenilo, da bi se polži neznansko namnožili, ljudje pa bi izumrli.
Odločiti se mora pa seveda vsak sam, socialna kultura, ki velja med ljudmi, je včasih skregana z logiko narave, zato pa smo stalno v konfliktu sami s sabo, kaj je prav in kaj ne, razumete?
Zato se načeloma strinjam, uporabi možgane in poskusi najti neškodljiv način za odstranitev nadlege, a ko ne gre drugače, se moraš vprašati, zakaj smo ljudje kljub relativni telesni šibkosti na Zemlji tako uspešni.
Pa še to, mi proti mačkam uporabljamo veje. Spomladi, ko obrežemo drevje, ta tanjše veje obdržimo in potem na posejane gredice polagamo te veje, dokler zelenjava dovolj ne zraste. Če so veje dovolj gosto, mački ne bodo šli na tako gredico. Res da ne izgleda lepo in pomeni dodatno delo, a pri nas, ki nismo stalno zraven, sosedovi mački pa imajo na našem vrtu veselico, se je edino obneslo pa še zastonj je.
Mimogrede, ali je že kdo od vas sejal kumare ali buče na kak dvignjen kup zemlje ali komposta pa so sicer prišle ven potem pa jih je kar zmanjkalo? Morda pa se hodijo vaši mački sončit na tak krasen kup?
Pozdrav, R
Phalaenopsis, hvala za nasvet glede mačk. Zdaj moram samo še dobit nekoga, ki mi bo “šenkal” nekaj vej. Strinjam se, da ni vedno možno “škodljivce” obvladat na naraven in human način. Mi zaenkrat nimamo veliko polžev, mogoče imamo srečo. Verjetno pa bi tudi jaz, če ne bi šlo drugače, posegla po škropivih in bolj radikalnih prijemih. Ker konec koncev sadimo vrtnine zato, da imamo kaj od njih. In če vlagaš v vrt veliko denarja, dela in znanja, te prav gotovo armada polžev pripravi do tega, da se jih lotiš z raznimi škropivi. Mi jih tudi od časa do časa pospravimo v kanglice (otroci imajo najraje tiste male s hišicami), jim dodamo malo solate za na pot in jih odnesemo na travnik.
Lep dan,T.
Moram se še tu oglasit, potem pa me za danes več ni pri računalniku. Tudi jaz nisem za ubijanje, ampak ko sem včeraj izkopavala krompir in sta bila v vsakem vsaj dva polža, me je pa usmiljenje povsem zapustilo. Ali oni ali jaz. In vrt je moj, torej gredo oni. Jih nisem klicala k meni in jih ne rabim. Če jih katera hoče naj se oglasi. Oddajam na kile. LP
Zdravo,
bravo matka, odličen odgovor. Pa še Kikici v odgovor. Če bi v šoli kaj poslušala, ko so učili biologijo, bi vedela, da mravlje niti slučajno ne bodo požrle uši, ravno narobe, mravlje jih na drevo še dodatno prinesejo in sicer ravno na mlade poganjke in jih potem “molzejo” tako kot mi krave. Pijejo sok, ki ga uši izločajo pri tem ko se hranijo s sokom iz listja. Tako da prvi ukrep proti ušem je pravzaprav preganjanje mravelj. Obstajajo lepljivi trakovi za okoli debla, ki preprečijo dostop mravelj, a nam je tak trak poškodoval deblo mlade češnje, zdaj imam pa prepoved na te trakove. Biometode so tudi sicer slabo učinkovite vsaj na tako majhnih prostorih kot so povprečni vrtovi (do 500 m2), razen če si upokojen in se lahko ves dan temu posvetiš oziroma si zraven in imaš vsak dan časa vsaj dve uri se s tem ukvarjati. Meni več kot uro vzame že zalivanje poleti ko je hudo vroče (nimamo vodovoda ampak štirno).
Pri nas smo nekaj let intenzivno skrbeli za sinice (valilnice ipd), pa mislite da je bilo zato na jablani kaj manj črvov? Kje pa, nekaj so jih že pobrale malo tu malo tam potem pa so šle k sosedu. To povem samo kot primer, drugače me črvi ne motijo. Živali niso kaj preveč temeljite vsaj ne toliko, kot bi mi radi. Celo pikapolonice smo naseljevali na drevesa, da bi požrle uši (njihove ličinke jih žrejo), pa so prej listi šli k vragu kot pa da bi zmanjkalo uši. Problem so predvsem mlada drevesca, za starejšega se sploh ne sekiramo, čeprav je bilo letos toliko uči, da je bila miza pod njim čisto “pikasta” vsakič ko smo prišli tja in sem jo morala pomiti. Tista vroča leta, ko nimamo časa se s tem ukvarjati, so vsi mladi lističi jablan, hrušk in češenj totalka polni uši in v celoti propadejo. Včasih zrastejo po dežju novi, a potem so spet mravlje gor z njimi pa uši in zgodba se ponovi. Na malinah jih pa kar pustim, na rodnost očino ne vplivajo kaj prida in starejšim češnjam načeloma tudi ne škodijo (manj rastejo), razen da je več možnosti za pojav monilije. Hočem povedati, da pri nas preganjamo res samo tisto, kar je nujno potrebno, ker bi drugače ostali brez vsega. Ljudje, ki vrtnarjenja ne jemljejo resno, sploh ne vedo, koliko je dela in problemov s tem. In prva bom za naravne metode preganjanja škodljivcev, a le če bodo učinkovite, drugače je vseeno, če ne naredm nič.
Skratka, če si tak budist , da ti je žal vsake živali, je bolje da vrta sploh nimaš in nasadiš grmovje, kar bom nekoč mogoče celo naredila, če bo kdaj družinski proračun kaj boljši.
Pa brez zamere,
pozdravček
R
Dodatek,
pa še to, že večkrat so me nahecali naj proti ušem pod drevesca sadim ognjiče, pa žametnice, pa kamilice, pa motovilec. No, žametnice so mi polži požrli, tako da so ostali samo stebelca, letos sem imela motovilec in kamilice pa še pasti z vabo za mravlje…..pa kot bi se mi posmehovale, mravlje še naprej veselo lazijo po deblih drevesc gor in dol in redijo uši. Tudi škropljenje s koprivami ni nič pomagalo (ali samo začasno, za en teden recimo). Če le dva tedna nimam časa pogledati poganjkov, so že listi zviti z novimi zametki uši s kup mravelj okoli njih. Toliko o mojih izkušnjah z naravnimi metodami…Še najbolj učinkoviti so bili lepljivi trakovi za debla, če jih debla prenesejo…
lp R
Torej: narediš okrog svojega vrta 3,7 km visoko neprebojno ograjo, ki ima temelje devetsto metrov globoko, tako da noben polž ne more na tvoj vrt.
svojih polžev ne zastrupiš, posoliš, razkosaš, .. ser se ti pač smilijo.
Nagradno vprašanje: koliko polžev boš imela na svojem vrtu čez dve leti?
Obilo uspeha!