Uničena
Sem popolnoma obupana. S fantom sedanjem možem sva hodila 6.let. Kljub temu, da sva šla dvakrat narazen vedno je dal on povod s njegovim obnašanjem in posledično s tem tudi druga dekleta. Vedno se je vrnil k meni in obljubil, da je lahko le ob meni srečen. Februarja sem zanosila. Otrok je bil pričakovan in zaželen iz obeh smeri. Začela sva opremljati stanovanje pri njemu doma v prtljičju in načrtovati poroko. V juniju sva odšla za en teden na predporočno potovanje V mesecu juliju me je začel zanemarjati in se družit s prijatelji. Sam ima podjetje. Sklepati je začel kar veliko pogodb za delo. Tako, da je vse večere delal. Vse mi je postalo malo nejasno, vendar sem vse povezovala z predporočno evforijo. Na sam poročni dan se je obnašal kot da je to družbeni festival in me ni imel nič kaj zamar. Čez dva dni sva šla na morje vendar sva morala domov že čez dva dni, ker je bil petek in ni hotel zamuditi vikenda brez prijateljev. Jaz sem bila v sedmem mesecu nosečnosti in sem se bolj pičila okrog njega. Njegova čustva in odgovornost do mene je izginil. Zame se je začel pekel. Pri njemu doma, kjer sva skupaj živela sem bila vedno sama. Prvi mesec po poroki tudi domov ni več hodil spat. Za vse je rekel da dela in da ne razumem. Začel je z preprodajami avtov in vedno sva se kregala. Ni so ga omehčale ne moje solze, ne trpljenje. Na preglede sem odhajala sama. Vse več si je upal. Ko sem bila v devetem mesecu ga ni bilo dva dni domov in odločila sem se da grem k mojim staršem in jim vsaj približno povem kaj se dogaja. Vzeli so me nazaj domov. Njegovi starši so za to njegovo obnašanje okrivili drogo. Sama nisem nikoli nič našla in še danes ne vem če je to res. Dva tedna preden sem rodila ga ni bilo ne nič pogledat in vedno je govoril ko boš rodila bom pa pri tebi in otroku. V porodnišnico so me pripeljali starši, preden sem šla v porodno sobo je prišel me pogledat, kljub prošnji naj bo z menoj je hladnokrvno rekel imam sestanek. Svet se mi je rušil. Ko sem poklicala na mobi, da sem rodila se je javila njegova prijateljica. Drugi dan me je prišel pogledat za petnajst minut v porodnišnico in potem nič več. Iz porodnišnice so me odpeljali starši. Popoldne je prišel, vendar samo za dve uri. Pustil me je z 4-dni starim otrokom in odšel na zabavo. Dva dni je prespal pri meni potem pa ga kar cel teden ni bilo več. Njegovo obnašanje do mene je bilo okrutno za vse sem bila kriva jaz. Deveti dan po porodu je prišel k meni po denar, ki ni bil njegov. Ukradel mi je slike od otroka in odšel. Dvanajsti dan po porodu, ko sem imela tudi sama rojstni dan je hotel priti ob pol desetih zvečer. Prvič sem se mu uprla in mu tega nisem dovolila. Prišel je razbijat po vratih in prišla je policija, ob strani sem imela vedno starše, ki pa so bolj strahopetni. Policija je še enkrat prišla čez en mesec, ko je ponovno razbijal po vratih. Jaz mislim da je bolan. Živiva narazen, vendar za vse to krivi mene, ker nisem mogla potrpet. V sebi ne vidi enega problema. Nima občutka za denar, nabavil si je avtomobil za 14 milijonov. Vse je prav dokler mu ne rečem ne ali sam si kriv. Tega ne prenese in kriči. Vse spoštovanja je izgubil, kriči tudi na moje starše čeprav smo se prej odlično razumeli. Delala ne nič že od avgusta vendar v njegovi glavi vedno dela. Pohajkuje in popiva po barih. Za tri dni je bil pri eni ženski in nato je tudi ona bila en teden v najinem stanovanju. Njegovi starši so pretrgali stike z menoj. Sedaj sem sama z otrokom živim pri starših in sem dala vlogo za ločitev. Vendar se ga bojim. Ne vem kako naj mu pomagam in kaj mu sploh je, da ne bom vedno živela v strahu. Na koga naj se obrnem za pogovor in pomoč! Čeprav mi je vse to naredil ga po eni strani imam rada in mu želim pomagati, da se pozdravi.
Vaš mož ni postal tak kakršen je čez noč. Verjetno je bili v tistih šestih letih, ko sta hodila, že marsikaj narobe, le vi si niste hoteli, oziroma zmogli tega videtii. To da sta se že dvakrat razšla, ker vas je varal, vam ni bila ovira da se ne bi poročili z njim in imeli otroka. Svetujem vam, da predvsem poskrbite zase in za otroka. Vaša izbira partnerja ni bila naključna, je pa bila nezavedna. Kaže na to, da imate slabo samopodobo in nizko samospoštovanje, zato ste tudi prenašali njegovo nespoštljivo, žaljivo in nasilno vedenje do vas. Potrebujete strokovno pomoč, da boste lahko spremenili odnos do sebe, drugih in do življenja. Obrnite se na Žensko svetovalnico v Ljubljani, morda se boste lahko vključili v ustrezno skupino,ali pa vam bodo nudili kakšno drugo obliko pomoči. Težko razumem, ko pravite da ga imate še vedno radi-? Ali vam ni naredil dovolj hudega in še bojite se ga povrhu vsega. Ne ukvarjajte se z njim, temveč s sabo. Vi ste tisti, ki potrebujete pomoč. Sami sebe morate sprejeti in se začutiti kot spoštovanja in ljubezni vredno bitje. To je pomembno tudi za vašega otroka, da mu boste lahko dali dovolj varnosti in ljubezni za zdrav razvoj. Vaš mož si bo že sam poiskal pomoč, če jo bo sposoben sprejeti, poleg tega pa ima še svoje starše.
Alenka B