uh ta voluhar
ja no tega hudiča še nismo pregnali. Njegov zadnji podvig ob katerem smo vsi obstali in gledali k tele v nova vrata je bil sledeč: iz luknje je pritekel ven in stekel v grah tam je glodal plodove in jih cufal nato pa spet stekel nazaj v luknjo. Malo čudno ampak če ga neb videli na lastne oči neb verjeli da je to mogoče. Pojedu je polovico graha ki smo ga imeli, kaj je naslednje še ne vem, Ma kdo kakšno res dobro idejo. Nikakor ga ne morm stran spravt ne na lep ne na grd način. Čisto zares rabmo nekaj kar vam res pomaga. Aja pa mami se letos noče odreč ziski zalogi radiča tko da je še to problem ker kolikor vem je ta radič magnet za voluharje.
PRosim res kaj pametnega, mi smo že marsikaj probali pa nič, tud sestrelit nam ga ne rata:)
Voluhar je res problem- eni prisegajo na ulov s pomočjo nekakšne okrogle cevi v katero nastaviš jabolko ( imajo na zadrugah)..meni se tam ni prijel..
Sem ga pa močno iztrebila z enimi rdečimi tabletami- jih prav tako držijo na zadrugah ( glodacit)- sem jih lani nastavljala v rove skoraj celo leto, imela sem cel vrt prepreden z luknjami, pojedli pa so mi res veliko….Letos jih do sedaj še nisem opazila…
Tole pa sem ti skopirala še ( nasveti Kalije):
Stoodstotno zanesljivih ukrepov ne poznamo ali pa se ne obnesejo povsod. Pri zatiranju voluharja moramo v ospredje postaviti njegove naravne sovražnike (podlasice, ptice ujede, ježi, mačke, celo psi). V sadni vrt namestimo pokončen drog, visok vsaj 5 metrov, na katerega pritrdimo prečno za pristajanje ptic ujed. Tla pod in med drevesi redno kosimo, da ujede opazijo voluharja, ki se premika med nizko travo. V visoki ga ne morejo opaziti! Tudi podlasica se hrani z voluharjem, omogočiti ji moramo skrito bivališče nekje na obrobju sadnega vrta. Povsem zadovoljna je s kupom večjega kamenja, vmes damo še kakšno debelejšo vejo.
Eden izmed naslednjih načinov, upošteva voluharjevo veselje do vode. Zberemo čim več praznih, 10 do 15 literskih, plastičnih kant, jih pri vrhu odrežemo, da dobimo odprte posode. Štiri do pet centimetrov pod vrhom napravimo na posameznih mestih majhne luknjice. Posode vkopljemo v tla med posameznimi drevesi (v ravni črti) tako, da je zgornji rob v nivoju tal. Vanje nalijemo vodo, a ne do vrha. Luknjice malo pod vrhom posode omogočajo, da v času večjih nalivov odvečna voda odteče, tako, da ni posoda nikoli povsem polna. Voluhar, ki se odpravi na nočni pohod, se znajde v vodi. Ven ne more, ker so stene povsem gladke.
Odganjajo ga tudi žvižgajoče steklenice. Vkopljemo jih poševno v zemljo, tako, da vrat gleda ven. Zvok oziroma žvižg voluharja moti, zato se odseli drugam.
Preženejo ga tudi zvočni odganjalci na baterije, ki jih nudijo kmetijske trgovine. Eni imajo z njimi boljše, drugi slabše izkušnje. Pomembno je, da jih prav namestimo (dovolj globoko v tla), natančna navodila pa dobimo ob nakupu.
Kako odkrijemo rov in ugotovimo, če je še vedno naseljen?
Vsi rovi niso naseljeni, nekateri so prazni, ker so jih voluharji že zapustili. Takih ne bomo dimili z dimnimi patroni, vanje tudi ne bomo nastavljali vab ali zastrupljene hrane. Vendar kako ugotoviti v katerih rovih voluhar še domuje? Pravzaprav kako sploh odkriti vse ali pa skoraj vse rove? Ta detektivska akcija zahteva kar nekaj truda. Po vrtu se odpravimo na sprehod s palico (najboljša je kovinska) in jo poskušamo na čimveč mestih zapičiti v tla. Če se nam udre, smo skoraj zagotovo naleteli na voluharjev rov. Z motiko ga nekoliko odkrijemo, z leseno palico pa označimo. Voluhar ne prenaša prepiha, zato bo prej ali slej rov zaprl s prstjo. Lahko mu nastavimo še kakšno hrano (korenček, krompir, krhlje jabolk, kolerabico…). Če smo čez dan ali dva našli rove še vedno odprte, hrano pa nedotaknjeno, je to znak, da voluharja tam ni več.
V nasprotnem primeru pa se odločimo za različne možnosti- uporabimo lahko dimne patrone (pri nekaterih je potrebno vrvico prižgati, pri drugih pa ne-dim se razvije v stiku s talno vlago). Če so tla zelo prerita, dim na posameznih mestih uhaja iz rovov. Morda ne bo odveč priporočilo, da si še preden namestite prvi patron, pripravite samokolnico zemlje. Tam kjer plin uhaja, hitro vržemo lopato ali dve zemlje. V rove lahko damo tudi strupeno hrano za glodalce (rodenticidi) ali pa vabe. Pri delu si nataknemo rokavice, ker voluhar predobro pozna vonj po človeku in se mu na daleč izogne.
So še drugi načini, ki voluharju pokvarijo veselje.
Ob sajenju nekateri okoli korenin nasujejo črepinje, razbito steklo. Vendar je ta možnost po svoje tudi slaba. Kosci stekla lahko čez leta, ko na današnjem mestu ne bo več rastlo drevo, nekoga poškodujejo.
Na vrtu pride v poštev tudi sajenje v pletene, žičnate košare. Nekaj težav nam to sicer povzroča pri košnji. Vsaj pol pednja mreže mora namreč gledati iz zemlje, da voluhar ne pride do korenin od vrha.
Če želite večji sadni vrt oziroma že pravi mali sadovnjak, bo potrebno poskrbeti za primerno žičnato ograjo. Tisti del mreže, ki pride v zemljo (30 centimetrov) in še 10 centimetrov nad tlemi, mora biti gosto pleten, da voluhar ne more do korenin.
Lp
Hojla,
tudi pri nas je voluhar pridno papcal vse po vrsti, a pri meni je požrl korenine sadnega drevja :((, pa radič.. No sredstev za zatiranje je velliko, a ko ste ga videli v grahu, zakaj niste hop po njemu? Fizično zatiranje (naj se sliši hudo) še najbolje zaleže. sicer pa kupi si v trgovini s kmetijskimi izdelki titi glodacid, ki je v bistvu vaba zanjga. Uporabljaš a zgodaj spomladi in pa v jeseni. Zakaj? Ker čez poletje ima dovolj hrane in je ne bo jedel, v jeseni in spomladi pa mu hrane primanjkuje in vse požre. Jaz sem tiste vrečkice pretrgala žez polovico in jih kar na gosto dajala v luknje. Rada bi te še opozorila, da ko boš delala s tem in nasploh z voluharjem STROGO UPORABLJAJ ROKAVICE ZA ENKRATNO UPORABO iz lateksa. Zakaj?
Ker voluhar ima zelo oster voh, in če zavoha, da je vabo tipala človeška toka se je ne bo pritaknil. Tudi njegove rove odkrivaj z rokavicami na rokah, daj notr vabo in pusti rov odkrit, kajti tako mu povzročiš prepih in ga privabiš.
Spomladi, ko so na travniku kupi vsi mislijo, da jih dela krt. Žal ne! med krtino in kupom, ki ga naredi voluhar je razlika, samo opazovati moraš to nadlego in zveš vse o njegovih navadah.
Aha mimogrede, rad ima tudi krompir, koren, peteršilj…. Nekaj v sezoni lahko rešiš tako, da med zelenjavo posadiš tagetke – te mal smrdijo in pol se ogne zelenjave.
Veliko sreče pri lovljenju g. Voluhkota.
Tajna
Tudi mi smo imeli voluharje na vrtu in prav z nobeno stvarjo jih nismo mogli pregnati. Delali so precejšno škodo. Odkar imamo pa mačko, ki je neverjeten lovec, ni o voluharjih ne duha ne sluha! Vsem je zavila vrat in nam jih “servirala” pred vrata, za dokaz, da je napovedala vojno proti njim… Če bi bili sosedi, bi zagotovo ujela tudi vašega hudobca. Tako pa ti lahko le priporočam, da si nabavite tako pridno mačkico! LP