Spoštovani,

sem dijakinja tretjega letnika ene “boljših” ljubljanskih gimnazij. Vsa leta sem bila odlična in sem se za dosego tega cilja zelo trudila. Tudi na splošno me okolica dojema kot samostojno, odgovorno in inteligentno. Učim se rada, tudi nobeden od predmetov mi ni pretirano neljub.

Vprašanje, ki si ga zastavljam že kar nekaj časa je, ali morda za učenje ne zapravim preveč časa. Kot primer bi navedla, da sem se za zadnji test pri zgodovini vsega skupaj učila 48 ur, kar je veliko več kjot kdorkoli, ki ga poznam. Tudi v ostale predmete vlagam toliko časa. Problem leži v tem, da ne razumem, zakaj se za test ne morem snovi naučiti v krajšem času oz. da trdno verjamem, da obstaja neka bolj efektivna pot. Pri vsem tem je presenetljivo, da ocene sploh niso same petice, kot bi bilo pričakovati.

Mi morda lahko svetujete, kako naj izboljšam kvaliteto (in s tem zmanjšam kvantiteto) učenja? Učim se z miselnimi vzorci in sem vidni tip učenca. Učenje si porganiziram po urah, zato točno vem, koliko časa sem se kateri predmet učila. Taka organizacija mi da tudi boljši pregled nad količino časa namenjega učenju, saj si učenje lahko splaniram.

Kazalec v smer, kjer sem filozofijo najbrž zgrešila, bi bil zelo zaželjen.
Hvala.

Spoštovan Kresnica,

le zakaj morate biti najboljši? To ima tudi svojo ceno. Namen gimnazije, da dijaka nauči iz gore podatkov izluščiti bistvo, to boste potrebovali predvsem pri študiju. Delajte si zapiske in jih pisano označite (več barv po pomembnosti).