Pozdravljeni,

imam 6-mesečnega sina, teža 8700kg. Po rojstvu sva stežka vzpostavila dojenje, ampak nama je potem nekako šlo. Najprej sem ga podojila cca. 10-20min, nato sem mu dala še dodatek. Težo je vedno lepo pridobival. Po dveh mesecih se ni več hotel dojiti (predvidevam, da je ugotovil, da se pri flaški ni potrebno kaj dosti truditi), poizkušala sva vse mogoče, vendar brez uspeha. Mleko sem črpala, dnevna količina je bila okoli 150ml. Na koncu sva prišla izključno na ležeči položaj, dojil se je samo na enem boku in še to je vse skupaj trajalo pet minut, nato spet jok. Na obrok je pojedel 170-200ml dodatka. Vendar želela sem dojiti. Popolnoma nemočna in razočarana nad sabo, sem se odločila še za zadnjo možnost, SNS. Na začetku sva se seveda lovila, ampak dojil se je, v naročju. Na boku že od rojstva ni želel biti, zato ga nisem silila in pustila, da leži na hrbtu na mojih nogah in sam obrne glavico. Bila sem srečna, da sva le vzpostavila to edinstveno vez. Nisem se obremenjevala koliko časa bom morala uporabljati SNS, samo da deluje. Črpala več nisem, tako da nisem vedela, koliko dobi pri meni. Dodatka je spil po 130ml na obrok, dojil se je približno 2uri na dan. Po dobrem mesecu uporabe, pa so se spet začele težave. Med dojenjem močno maha z rokico po meni, po flaški z mlekom, vleče vrvico, ki jo imam okoli vratu, obeša se na majico, se izteguje nazaj in joka, ko ga prestavim iz ene dojke na drugo vedno joka, joka ko prideva do kotička za hranjenje. Popije od 40ml do 90ml na obrok, izjemoma še kdaj 130ml. Hranjenje je na približno 2uri. Težo še pridobiva. Dnevno popije okoli 700ml dodatka. Težave se dnevno ponavljajo, vendar vmes so obroki, ko se čisto lepo nahrani, brez težav se pristavi, ko polovico popije, ga prestavim na drugo stran (ob tem vedno zajoka) in popije do konca in velikokrat potem zaspi. Zvečer običajno tako tudi zaspi. Ker pa mu količina verjetno ni zadostna, se je začel ponoči zbujati, tako da se je začel še ponoči hraniti 2x do 3x. Pri dveh mesecih je prespal prvo noč in do sedaj so bile noči res prespane. Med hranjenjem se pristavi, se nekaj časa doji in nato se iz čistega mira začne jok. Ko dobi dudo se takoj umiri. Če mu ponudim dojko, takoj jok. Mislila sem, da ni toliko lačen, vendar dnevno količino mora dobiti, ampak hranjenje na 2 uri pa tudi nikamor ne pelje. Vse skupaj mi je že preveč stresno in počasi ne zmorem več, še med dojenjem se trudim, da se ne bi kaj premaknila, da ga ne bi zmotila, saj ko enkrat spusti, noče več nadaljevati, razmišljam samo kaj naj spremenim, kako naj spremenim, ga narobe držim v naročju itd., ne vem več kaj bi bilo lahko narobe. Flaške se seveda izogibam, vendar včasih sem mu jo primorana ponuditi, čeprav je vedno ne vzame. Do sedaj se je mogoče 3x, 4x zgodilo, da je po desetih minutah premora po dojenju s SNS sprejel flaško in spil dodatek do konca. Sem neizkušena in čisto nova v materinstvu in počutim se popolnoma izžeto, izčrpano in od utrujenosti se mu pridružim pri njegovih počitkih, ker drugače ne zmorem. Razmišljala sem že, če se me drži poporodna depresija, saj imam težave tudi v odnosih z drugimi, nikomur ne zaupam in ne želim, da bi ga kdo drug hranil, pazil nanj ipd. Prosim vas za pomoč, kaj naj storim, spremenim, kaj bi lahko bilo narobe. Je mogoče vzrok uvedba goste hrane? Vse skupaj se je začelo ravno v istem obdobju, v začetku junija. Upam, da mi boste lahko pomagali, saj sem že popolnoma obupana. Vem, najlažje bi bilo vzeti flaško v roke in ga nahraniti, vendar želim dojiti, čeprav vem, da polno dojen ne bo nikoli, kar močno obžalujem.

Iskrena hvala,
mm