Tudi po uporabi SNS težave z dojenjem
Pozdravljeni,
imam 6-mesečnega sina, teža 8700kg. Po rojstvu sva stežka vzpostavila dojenje, nekaj časa sva bila tudi ločena zaradi zdravstvenih težav. Najprej sem ga podojila cca. 10-20min, nato sem mu dala še dodatek. Težo je vedno lepo pridobival. Po dveh mesecih se ni več hotel dojiti (predvidevam, da je ugotovil, da se pri flaški ni potrebno kaj dosti truditi) in sva se mučila dva meseca, poizkušala vse mogoče, vendar brez uspeha. Mleko sem črpala, dnevna količina je bila okoli 150ml. Na koncu sva prišla izključno na ležeči položaj, dojil se je samo na enem boku in še to je vse skupaj trajalo pet minut, nato spet jok. Na obrok je pojedel 170-200ml dodatka. Vendar želela sem dojiti. Popolnoma nemočna in razočarana nad sabo, sem se odločila še za zadnjo možnost, SNS. Na začetku sva se seveda lovila, ampak dojil se je, v naročju. Na boku že od rojstva ni želel biti, zato ga nisem silila in pustila, da leži na hrbtu na mojih nogah in sam obrne glavico. Bila sem srečna, da sva le vzpostavila to edinstveno vez. Nisem se obremenjevala koliko časa bom morala uporabljati SNS, samo da deluje. Črpala več nisem, tako da nisem vedela, koliko dobi pri meni. Dodatka je spil po 130ml na obrok, dojil se je približno 2uri na dan. Po dobrem mesecu uporabe, pa so se spet začele težave. Med dojenjem močno maha z rokico po meni, po flaški z mlekom, vleče vrvico, ki jo imam okoli vratu, obeša se na majico, se izteguje nazaj in joka, ko ga prestavim iz ene dojke na drugo vedno joka, joka ko prideva do kotička za hranjenje. Popije od 40ml do 90ml na obrok, izjemoma še kdaj 130ml. Hranjenje je na približno 2uri. Težo še pridobiva. Dnevno popije okoli 700ml dodatka. Težave se dnevno ponavljajo, vendar vmes so obroki, ko se čisto lepo nahrani, brez težav se pristavi, ko polovico popije, ga prestavim na drugo stran (ob tem vedno zajoka) in popije do konca in velikokrat potem zaspi. Zvečer običajno tako tudi zaspi. Ker pa mu količina verjetno ni zadostna, se je začel ponoči zbujati, tako da se je začel še ponoči hraniti 2x do 3x. Pri dveh mesecih je prespal prvo noč in do sedaj so bile noči res prespane. Med hranjenjem se pristavi, se nekaj časa doji in nato se iz čistega mira začne jok. Ko dobi dudo se takoj umiri. Če mu ponudim dojko, takoj jok. Mislila sem, da ni toliko lačen, vendar dnevno količino mora dobiti, ampak hranjenje na 2 uri pa tudi nikamor ne pelje. Vse skupaj mi je že preveč stresno in počasi ne zmorem več, še med dojenjem se trudim, da se ne bi kaj premaknila, da ga ne bi zmotila, saj ko enkrat spusti, noče več nadaljevati, razmišljam samo kaj naj spremenim, kako naj spremenim, ga narobe držim v naročju itd., ne vem več kaj bi bilo lahko narobe. Včasih mu ponudim tudi flaško in je ne vzame. Do sedaj se je dvakrat zgodilo, da je po desetih minutah premora po dojenju s SNS sprejel flaško in spil dodatek do konca. Sem neizkušena in čisto nova v materinstvu in počutim se popolnoma izžeto, izčrpano in od utrujenosti se mu pridružim pri njegovih počitkih, ker drugače ne zmorem. Razmišljala sem že, če se me drži poporodna depresija, saj imam težave tudi v odnosih z drugimi, nikomur ne zaupam in ne želim, da bi ga kdo drug hranil, pazil nanj ipd. Prosim vas za pomoč, kaj naj storim, spremenim, kaj bi lahko bilo narobe. Je mogoče vzrok uvedba goste hrane? Vse skupaj se je začelo ravno v istem obdobju, v začetku junija. Upam, da mi boste lahko pomagali, saj sem že popolnoma obupana. Vem, najlažje bi bilo vzeti flaško v roke in ga nahraniti, vendar želim dojiti, čeprav vem, da polno dojen ne bo nikoli, kar močno obžalujem.
Iskrena hvala,
mm
Pozdravljeni mm.
Po rojstvu vašega sinka ste, kljub zdravstvenim težavam, uspešno vzpostavili dojenje. Tudi v kriznih trenutkih ste se trudili in z vašim fantkom sta vzpostavila edinstveno vez. Pri šestih mesecih starosti ste začeli uvajati gosto hrano, skrbi pa vas, da se ob tem ne doji dovolj.
Glede na povedano mislim, da vama gre zelo dobro.
Prosim pa vas še za nekaj dodatnih informacij; pravite da so se težave začele ob uvajanju goste hrane. Pravite, da joka, ko prideta do kotička za hranjenje. Kaj pomeni kotiček za hranjenje? Dobiva dovolj tekočine glede na uvajanje goste hrane in skoraj neznosno vročino?
Omenjate tudi težave pri odnosih z drugimi; tudi na tem mestu bi potrebovala več informacij, da bi lahko presodila, zakaj tako čutite. Glede na to, da vas skrbi ali gre za depresijo, mislim, da bi bilo smotrno, da se z nekom pogovorite.
Lep pozdrav,
Jasna Dolamič Gričar
Pozdravljeni,
zahvaljujem se vam za odgovor. Res me skrbi, saj sedaj poje dodatka skupaj z dojenjem samo še po 50ml čez dan, zjutraj 90ml, zvečer pa od 120-170ml. Mislila sem, da se ne želi več dojiti in želi flaško, pa jo večkrat zavrne. Zvečer tudi več ne zaspi med dojenjem, kot do sedaj, vendar neutolažljivo joka, po uri ali dveh potem omaga. Ponoči ga nahranim 1-2x, danes ponoči s flaško. Glede na to, da je pojedel že 1000ml na dan, sedaj pa pada še iz 750ml na 700ml na dan, se mu je želodček tudi verjetno skrčil in če bi mu začela postopoma dajati na flaško, bi morala počasi zviševati količino. Ja težave so se začele v tistih dneh, ko sva začela z gosto hrano. Goste hrane poje res malo, 20g na dan tako da mlečnega obroka še nekaj časa ne bova nadomestila, saj več ne želi pojesti. Kotiček za hranjenje je stol v spalnici, kjer se vedno hrani. Za piti mu dajem vodo večkrat na dan, na sprehode hodiva zjutraj, v stanovanju pa imava klimo in se te vročine izogibava. Glede depresije in bolj podrobnih začetnih težav z dojenjem, bi vam z veseljem zaupala, ampak če je možno preko zasebnega sporočila. Nekaj bom morala spremeniti, vendar ne vem kaj. Prej res ni bilo nobenih težav, lepo se je pristavil in podojil, zvečer je imel svoj ritem, noči je lepo prespal, sedaj pa se je vse postavilo na glavo. Ima večkrat obdobje, ko se veliko slini, vendar zobkov ni na spregled, ker sem pomislila, če je kaj v zvezi s tem. Ne vem če naj kar zmanjšam število podojev s SNS in vključim večkrat flaško, ker vztrajanje na istem se mi ne zdi smiselno, ker se situacija slabša, res pa je, da bi s tem začela z odstavljanjem, česar ne želim, ampak če bi bilo zanj boljše, ne bi oklevala. Hvala vam za pomoč in nasvete.
mm