Trzanje prsta, mravljinčenje… kaj se dogaja?
Hvala. Pravzaprav se zelo težko dokaže da teh bolezni ni, sem bral da MS včasih traja leta da jo diagnosticirajo.
Krče imam samo v dveh mišicah obeh stopal.
Fascikulacije se mi pa selijo malo, zdaj mi utripa vsake toliko obrvi in hipotenar leve roke 🙁 Saj ne vem ali je taka menjava lokacije dober ali slab znak. Breal sem, da ko trzanje nekje ugasne pri ALS ponavadi za seboj pusti mišično opustošenje. Zaenkrat nimam klinične šibkosti, kar je potrdil tudi nevrolog.
In polno senzoričnih znakov imam tudi, dobesedno me zbada v rokah in nogah, poleg mrtvičenja, mravljinčenja, trzanja, ni da ni… Ali je kakšna možnost, da bi šlo za kakšno vrsto nevropatije udov? Ker težave se mi pojavljajo največ po udih (trzam tudi drugje), ampak stopala in roke so najslabše in najdalj od glave glede na živčno pot. Obstajajo “multiudne senzorično/motorične nevropatije”?
Sicer pa nič, bom skušal, da me vsaka sprememba simptomov dodatno ne potolče, naj pa utripa obrv če želi, saj veka tudi vedno ko zazeham… Zaenkrat sem še živ, upam, da bo kognitivna terapija prinesla kaj olajšanja in da bi bilo res večina tega ali nenevarno ali pa psihično.
Pravzaprav me je zanimalo le to, ali se sploh spuščam v psihično, torej ali ti znaki so sploh lahko posledica psihe, ker meni je to precej neverjetna stvar, da bi psiha lahko to povzročala. Črevesje in želodec je eno, nevrološke stvari so pa bile zame nekaj fizikalno kemijskega, če ne dela prav, potem je nekaj z nevroni. Ker iz preizkave na preizkavo skakati pa… niti ne vem kateri ud bi si pregledal z EMG recimo, roko ki mi trza, nogo ki imam krče, nogo ki me bolj boli ali roko ki se mi bolj trese ponoči. Meni je to vse zelo zelo čudno, to je pa res. Prav v tem čudnem je morda skrito upanje, da mi strah povečuje simptome in se na tak način izraža tudi tesnoba… Upam torej, da je enak vzrok temu, kot je bil prejšnja leta želodcu, črevesju in prostati, torej da so problemi brez logične razlage.
Lep pozdrav
Miha
Imam pa eno zelo konkretno vprašanje za vas, g. zdravnik.
Opažam, da ko se vležem, magari samo k popoldanskemu počitku, ne da bi dejansko zaspal, imam glave denimo nad seboj, ko ležim na trebuhu, mi začne mravljinčiti in “zaspati” (mrtveti) ena ali obe roki.
Kaj bi to pomenilo? Kaj je drugače ko nekdo leži ali spi? Položaj telesa vsekakor. Ampak kaj bi to pomenilo da mi v vodoravnem položaju mrtvijo roke? Hrbtenica, krvni obtok? Bi še kaj glede tega veljalo preveriti zdravstveno?
Hvala in lep pozdrav
Miha
Spoštovani!
Dokler katera koli potencailno možna bolezen ne povzroča oviranosti, jo zaenkrat kar pustite na spisku. Škoda časa in energije, da se ubadate s tem.
Kar se tiče mravljinčenja pa je odvisno, ali pretisnete žile, ali pa živec. Ob premiku bi se moralo stanje ponovno normalizirati.
Lep pozdrav!
Janko Kersnik
Hvala. Hec je v nelogičnosti mojih simptomov. Velikokrat se ponoči zbudim in je roka OK, potem jo malo premaknem začne pa mravljinčiti, kar ni logično.
Trzanje se mi pa premika, par dni nazaj mi je trzala obrv in v palcu leve roke najbolje, zdaj me pa že nekaj dni straši dejstvo, da imam 80% trzljajev v levi nogi, največ na podplatu, pa tudi okrog kolena, meč, stegen 🙁 To me seveda spet na novo straši ker se A** začne na enem udu. Ne trza mi 24/7 sicer ampak trzne tu trzne tam, le zelo pogosto se to dogaja, vsaj 1x na minuto.
Danes mi je pa še grlo (oz. vrat pod grlom) parkrat trznil, da me je čisto zvilo od strahu. Mi je pa zaenkrat nehal živec na desni nogi “brneti”. Ampak v resnici je trzanje tisti znak, ki je povezan z ALS.
PS – Želel sem zamenjati zdravnika splošnega s takšnim, ki bi mi sam povedal kaj je nevarno in kaj ne oz. rekel naj opravim to in to preiskavo še potem pa dam mir. Ne da me zdravnica vpraša kaj želim, to mi ne pomaga pri moji motnji. Žal so vsi zdravniki zasedeni za več let naprej tu okrog nas, tako da je to zgolj teoretična možnost. Škoda, da ste vi tako daleč. Ne da bi me bil prav zelo vesel …
Živijo Miha!
Danes slučajno brskam po tem forumu za drugimi temami, pa sem naletela na tole tvojo in pri tem dobila par asociacij na podobne težave, s pomočjo katerih bi se mogoče rešitev pokazala tudi tebi.
Moja mami je praktično do penzije delala sede, posledica pa je bila, da so ji zadnja leta mravljinčile roke, ponoči je poleg trzanja prihajalo že do krčev, prste pa je tako slabo čutila, da v njih svinčnika ni več čutila, tako, da je nazadnje uporabljala najtežji kemični svinčnik v jeklenem ohišju in še tega obvitega z elastiko, da ji je sploh ostal v rokah. Šivanje, pletenje je odpadlo, mučno je bilo že zapenjanje gumbov in zadrge, zavezovanje čevljev ni šlo več…itd. Splošna zdravnica takrat še ni imela kakšne rešitve, je pa pametno za vse skupaj okrivila dolgoletno sedenje in deformacijo hrbtenice. Po dohodu v penzijo, je mami seveda sedela bistveno manj. Ker so ji svetovali, da je tudi za preprečevanje osteoporoze najboljše gibanje, veselo hodi naokrog peš. Ne takoj, ampak z meseci se je stanje z rokami začelo izboljševati, po 1,5-2 letih pa popolnoma izginilo.
Tudi jaz v službi večinoma sedim. In seveda čutim težave: bolečine v rokah med prsti in zapestjem – pa uporabljam anatomsko gel blazinico za miško, bolečine v križu, predvsem pa sindrom nemirnih nog – ni enako kot pri mami, vzrok je pa isti. Ko sem težave omenila na rednem zdravniškem pregledu na medicini dela, mi je zdravnica takoj povedala, da gre za tipičen problem hrbtenice. Priporočila mi je redno telovadbo in mi porinila v roke na A4 formatu skopiranih par vaj. Moram priznat, da se mi je zdelo za malo, da me je tako na hitro odpikala, ampak ko sem doma obupana zaradi bolečin le začela z vajami, sem bila presenečena, kako hitro so pomagale. Že po tednu dni je bilo bolje.
Govorila sem s kolegi, ki imajo podobne težave in razlika je bila očitna: vsi, ki smo bolj komot, imamo težave, tisti, ki v prostem času redno migajo, pa ne. Večinoma tečejo, ena kolesari in ena redno vadi v firnesu.
Lej, ne vem kako je s tabo zdaj, pol leta po opisu težav na tem forumu, če pa si še živ in pri sebi, poskusi še ti. Za začetek dopust, raje v hribih kot na morju, potem pa redna vadba. Zadev sigurno ne boš poslabšal, pomaga pa lahko. Začni po 10 minut na dan, počasi boš sposoben več. Pa gibanje in še enkrat gibanje! Kot pravi pameten napis na plakatu, ki visi v vseh ambulanta: GIBANJE LAHKO NADOMESTI ZDRAVILA – NOBENO ZDRAVILO NE MORE NADOMESTITI GIBANJA!
Srečno!
Živ sem še… še vedno imam nevrološke simptome. Mišica na palcu desne roke mi je 24/7 trzala 14 dni, potem pa je nehala. ALS me še vedno straši, ponoči se mi še tresejo roke, včasih mi v rokah brni, zaspijo mi redno ponoči, z nogami ni ničbolje, tudi mi trza, bolijo stopala itd…
Zato sem tudi moral nehati teči lansko leto, še vedno pa plavam malo in kolesarim. Ja sem računalničar, ampak se trudim delati vaje za razgibavanje in to.
Samo upam lahko, da to ni ALS in upam, da je eno leto trzanja dovolj časa, da bi se pokazala šibkost, če bi bil. Neke objektivne šibkosti zaenkrat ne zaznam, me pa ogromno stvari boli (sklepov, živcev, mišic), mravljinčijo in nemijo mi v glavnem roke, noge mi hitro zaspijo, trese se mi zdaj samo desna roka preden se zjutraj zbudim (sredi noči ne), grozno je tako živeti. V boku mi je poleti trzalo več kot mesec dni skoraj non stop… se pa seli to trzanje, na vekah je vedno ko zaprem oči ali zazeham, drugje se pa malo menja.
Tvoje nasvete skušam v veliki meri sam upoštevati. Gleženj misli da je ene 40% bolje tako da upam, da bom kljub temu da me vsak čevlj “žuli” zaradi bolečine živca notranjega loka, bom lahko spet malo tekel kljub bolečini v stopalih.
G . doktor, se lahko po 1 letu trzanja brez drugih ALS znakov “odpovem” razmišljanju v to smer?
Miha
Hvala. Ne, šibkosti nimam (vsaj opazim je ne). Pa bi se v enem letu trzanja že pokazala pri ALS?
Čudnih simptomov imam pa vedno več, zdaj mi trza med palcem in kazalcem tisti prvi dorzalni prostor. Če mišico napnem in sprostim potem kar valovi, sploh ne vem ali je to trzanje ali myokymia, ker gre za počasne valove, kot da bi mišica imela nek “after efekt” preden se umiri (podobno kot veka ko zazeham). Pred tednom dni mi je samo od sebe tako valovilo in mi je malo premikalo prst, zdaj pa samo če napnem in sprostim mišico.
Ta znak je nov, morda kakšna ideja, je to sploh trzanje ali ge za vzdraženost živcev, ki je pri meni očitno stalnica?
Hvala
Miha
Spoštovani!
Pri teh težavah je težko dati povsem zanesljiv odgovor. Sicer ni videti, da bi šlo za bolezen, ki se je bojite. Včasih do tega pride tudi zaradi manjše spremembe v koncentraciji elektrolitov, kar je spet težko dokazati.
Lep pozdrav!
Janko Kersnik
Pozdravljeni,
da se navežem na temo o trzanju.
Že kakih 14 dni imam nenavden občutek na levi strani, nad prsmi ( kakih 5 cm od sredine prsnega koša proti dojki, bolje njenemu vrhnjemu delu.
Spočetka je bil to zazanati kot rahel tresljaj, bolj zaznaven pri gibanju kot če sem pri miru.
Težko opišem, kot bi pod kožo čutila nekak električni tresljaj, ki se ponavlja in ponavlja. Ne boli, zelo me moti in tudi skrbi, ker je pač v bližini srca.
Bila sem pri osebnem zdravniku, pritisk 130/80, srce bije sicer pospešeno, to imam od nekdaj, vendar pri rutinskem pregledu ni zaznati hujših nepravilnosti.
Poslal me je na preiskavo krvi in urina.
Medtem ko čakam na rezultate, bi rada vedela, kaj je lahko vzrok tem čudnim tresljajem?.
Stara sem 6o let in nimam posebnih zdravstvenih težav, probleme imam pa s ščitnico in jemljem eutirox 5o mg.
Zdravnik je omenil, da bi temu pojavu bila lahko vzrok tudi ščitinica.
Naj dodam še, da sem včasih rahlo omotična , slabo spim in sem precej vzkipljive ( no, v mejah normale, seveda) narave, hočem reči, da se hitro razburim.
Hvala če se boste potrudili in mi odgovorili.
Hvala,spoštovani g. Kersnik, trzanje se počasi umirja, imeli ste prav.
Medtem sem dobila izvide, povišan holesterol ( skupni 270 mg/dl, HDL67mg/d, trigliceridi 103mg/dl LDL 182, glucosio 97/mg/dl, glede na urin mi je zdravnik odredil, da moram piti več tekočine , pijem zelo malo, nisem skoraj nikoli žejna…glede na povišan holesterol zdaj nekaj dni že pijem tablete, 10 mg in se privajam na druačen način prehrane. Tudi kak kg bo treba izgubiti, sicer sem visoka166 in tehtam 69 kg
Zjutraj se mi zadnje časa dogaja, da se mi soba zavrti, predvsem takoj, ko se zbudim in premaknem glavo iz ene starni na drugo, enkrat dvakrat se mi jezgodilo tudi med hojo in sem se morala ustaviti.
Imajo te vrtoglavice kaj opraviti z izvidi, starostjo in ščitnico (ipotiroidite, jemljem eutirox 500, ali bi bilo dobro narediti še kakšno dodatno preiskavo?
Hvala vam!
Spoštovani!
Vaš BMI je v redu. Če nimate nobene druge bolezni, tudi jemanje zdraivl proti holeterolu medicinsko ni upravičeno.
Vrtoglavica zjutraj po obračnju glave, je lahko povezana z vratno hrbtenico. Glavo morate obračati bolj pazljivo in se izogibati okoliščinam, kejr bi mroali na hitro glavo obrniti ali vzvrniti nazvad in bi bili pri tem na takem mestu, a bi se ob ev. padcu lahko poškodovali. Drugega pa ni potrebno ukreniti.
Lep pozdrav!
Janko Kersnik
Zdravo, Miha,
upam oz. verjamem, da si še vedno živ in brcajoč 🙂 kajti, ko sem prebirala tvoje poste, sem se glede
simptomatike skorajda 100% prepoznala v nazornih opisih vseh bolečih in motečih
senzacij po celem telesu, s katerimi se spopadam že najmanj 15 let.
Resda so ugotovili nekoliko skoliotično hrbtenico, kar naj ne bi smelo povzročati navedenih
težav, ki so očitno nevrološkega izvora in ne bom opisovala svojih številnih sprehodov od ortopeda
do nevrologa in nazaj k splošnemu, pa na razne fizioterapije, ki jasno niso pomagale ter potem znova
v enakem zaporedju vsa ta leta (vmes mi je nekajkrat “počil film”, ker nisem več zdržala bolečin,
mravljincev, zbadanja, pekočih podplatov, brnenja, mokrih dlani in podplatov, krčev…da ne naštevam)
do danes, pravzaprav.
Edino, s čemer se lahko malce “pohvalim”, je dokajšnje izboljšanje počutja odkar cca. eno leto jemljem
zdravila, ki mi jih je, končno, saj sem bila že skoraj čez rob, predpisal splošni zdravnik.
To je Cymbalta ter tu in tam, ne prevečkrat, kak Xanax za dodatno podporo.
Seveda nič od tega ne zdravi, ampak le lajša simptome, kar je vendarle bolje, kot nič.
Diagnoze, take precizne, še vedno nimam, izključili smo tudi boreliozo ter ščitnico, lahko pa bi šlo za
periferno polinevropatijo, pravijo…. 🙂
Niti manualna terapija niti akupunktura nista prispevali k izboljšanju, zato sem za zdaj sprejela stanje
in spremembe, kot so in me glede na njihovo intenzivnost, ki zelo variira, še vedno odnašajo
po bolj ali manj boleči poti med obupom in upanjem.
A vztrajam. Od krize do krize, če že ne veselo, pa (približno) pogumno naprej.
Želim ti vse dobro, predvsem veliko optimizma in dobrih odnosov z najbližjimi. LP.