Travo kadim 2 leti. Preceh redno.
Zadnje pol leta vsak dan po npr 2-3 jointe izjemoma tudi več.

V šoli mi gre ok. Doma je vse bp. skratka vse je cool, samo spomin me, z grdo besedo jebe do konca.

Fora je ta, da vse pozabim (kratkotrajni spomin)

zanima pa me, kako dolgo moram “živeti” brez kajenja da bo z mojim spominom vse tako kot je bilo.
Ali lahko kadim vsaj enkrat do dvakrat na teden v manjših količinah? Pa se bo vseeno vse popravilo?

hvala.
Pričakujem predvsem strokovne odgovore.

Lastna izkušnja… jaz nisem imela težav s spominom, ko sem kadila travo 2-3 krat na teden. Pa ne mislim, da sem se do konca zakadila… ne, par dimov pa fertik. Pa je bilo b.p.

Poskusi postaviti vprašanje na forumu psihiatrija.Tam boš dobil odgovor strokovnjaka, mi ti lahko pomagamo le s svojimi izkušnjami. Pozdrav,Irena.

Po podatkih, ki jih imam jaz je takole: koncentrat THC v travi je zadnja leta precej visok, kot v 60 letih. Ta snov med drugim raztaplja možgnaski ovoj in to povzroča okvare. Tako, da kar je uničeno, se težko obnovi, predvsem to velja za možganske celice.

Mene pa zanima, zakaj sploh kadiš, če opažaš negativne posledice. Če ne boš prenehal s tem, boš čez nekaj časa postavljal še več vprašanj tako nam kot zdravnikom. Znebi se malega hudiča in mu pokaži, da si ti močnejši od njega, saj ko bo ta zrasel, se bo situacija obrnila. Le tako boš ohranil še tisto, kar imaš sedaj.

Lahko je reči.
Ti ne kadiš trave in neveš kako je s tem.
trava je del mojega življenja. Z njo lahko ustvarjam…dobivam ideje ki jih trezen sicer nebi mogel, poleg tega pe se še pomirim.
Sem tudi tak človek, ki mi trava ne jemlje ambicij in sposobnosti normalnega dela.
Vam povem, da sem na vsakem izpitu zadet in imam povprečje dobro 8.

A misliš, da ti da trava znanje?

Bolš trava kukr skank. Pol boš šele vidu, kva je to pozabljanje.
Ups, zdej sem se pa razvadila in pišem čist pogovorno…bad!!!

Ne, ni mislil tako. Ampak saj trava ne da samo negativnih posledic. Ne smeš sicer pretiravat, ampak jaz vedno ustvarjam (rišem) zadeta in narišem vedno tako dobre slike, ki jih sicer… 🙂 hmmm.
Miro, popolnoma te razumem.
Joško- svetujem ti, da počasi zmanjšuješ dozo, ker tako ne gre naprej. Ne bo lahko, ampak če imaš voljo se vse da.
Srečno!